Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Uvodni nagovor na Konferenci o razvoju organizacijskih znanosti na temo "Kakšne bodo organizacije prihodnosti?" Portorož, 23. marec 2011

Spoštovane udeleženke in udeleženci letošnje konference, spoštovani predsednik programskega odbora dekan Fakultete za organizacijske vede prof. dr. Marko Ferjan, gospe in gospodje,

z velikim veseljem sem sprejel povabilo, da spregovorim nekaj uvodnih besed na jubilejni trideseti konferenci. Tri desetletja strokovnih srečevanj in izmenjave znanstveno - raziskovalnih izsledkov, predvsem pa vzgoja in izobraževanje številnih generacij diplomantov, ki so v teh letih uspešno prenašali svoje znanje izza akademskih zidov v konkretna delovna okolja doma in po svetu, je zagotovo pomemben prispevek Fakultete za organizacijske vede k povečevanju gostote zavesti o pomenu organizacijske znanosti v poslovnem in širšem družbenem okolju.

Če bi analizirali vsebino razprav s konferenc pred tridesetimi leti in vsebino letošnje, daleč v prihodnost zazrte razprave, ki se nam obeta teh dveh dneh, bi zagotovo prepoznali velikanske, kar tektonske spoznavne premike. Pri tem imam v mislih predvsem dinamične spoznavne metamorfoze, kot posledice sprememb v slovenski, evropski in globalni družbi. Nekatere stvari pa ostajajo. Sam sem kakšnih dvajset let delal v Iskri in se živo spominjam izjave dobrih trideset let nazaj takratnega šefa Iskre Delte na Iskrini organizacijski konferenci »Veseli me, da bomo propadli odlično organizirani!«. Organiziranost poslovnega procesa torej ne more biti cilj ampak sredstvo za doseganje kakovostnega, odličnega poslovanja. Več kot trideset let nazaj smo v delih Henry Mintzberga lahko brali o organizacijskem pojmu »balkanizacija«. Ta psiho-socialni fenomen je v kasnejši letih postal zelo pomemben negativni dejavnik ne samo na mikroorganizacijski ravni, ampak tudi na makro ravni. Sodobni procesi na organiziranju slovenske lokalne samouprave in poskusi uvajanja pokrajin so hudo prežeti s tem sindromom.

Živimo v času, ko je organizacijska znanost na nek način neposredno izzvana, da vse bolj intenzivno proaktivno sledi potrebam ljudi in organizacij. Tudi organizacije so namreč živi organizmi, saj jih sestavljajo ljudje, so nenazadnje narejene za ljudi, in zato je tudi nujno, da sledijo vse bolj kompleksnim potrebam človeške družbe. Pri tem se od nosilcev organizacijskih znanosti pričakuje predvsem pravočasna podpora konceptom organizacijskega inoviranja, to je inoviranja struktur, poslovnih modelov in procesov, ki jih s sabo nosijo zelo kompleksne družbeno - ekonomske spremembe. Naj povzamem besede Charlesa Handya, velikega evropskega guruja sodobnega managementa, ki je na obisku v Sloveniji dejal, da imamo Slovenci vendarle veliko priložnost, da zgradimo bolj human kapitalizem, saj so naši koraki bogatejši za modrost in napake, ki so jih napravile druge kapitalistične družbe. Kriza sodobnega kapitalizma je pravzaprav tudi kriza organizacij in institucij, na katerih ta temelji. In iz te krize bo kapitalizem zagotovo izšel bistveno drugačen, če bo želel biti konkurenčen.

Pred tridesetimi leti, ko se je svet nahajal globoko v industrijski dobi, je konkurenčnost temeljila na masovni produkciji in ekonomiji obsega, na proizvodni in logistični učinkovitosti, na zbiranju in kopičenju premoženja ter denarnih sredstev, gradnji ovir za vstopanje na trg itd. Takrat bi si le stežka predstavljali, da prihaja čas, ko bo konkurenčnost usodno odvisna od pridobivanja, procesiranja in obvladovanja informacij, ter predvsem od sposobnosti hitrega in boljšega prilagajanja na novo nastale razmere. Trg je postal globalen in vse bolj zahteven. Družbeni in gospodarski procesi dobivajo vse bolj wikinomične značilnosti. Globalizacija je ustvarila nova tržišča, nove izzive in nova pravila. Če je industrijska era temeljila na masovni proizvodnji, temelji t.i. doba nove ekonomije na masovnem prilagajanju potrošniku oz. uporabniku storitev. Takšna orientacija pa zahteva povsem nov koncept organiziranja, preoblikovanje tradicionalnih organizacij in radikalen zasuk v filozofiji poslovanja. Klasične organizacijske strukture, ki poudarjajo velikost, jasnost vlog, hierarhijo, formalizacijo, specializacijo in kontrolo, se le stežka kosajo z izzivi sodobnega okolja, kjer je pomembna predvsem hitrost, inovativnost, drznost, fleksibilnost, eksperimentalnost, povezljivost in brezmejnost, ki v celoti presega zmožnosti prilagajanja zaprte, toge in okorele birokratske organizacije, pa najsi gre pri tem za podjetja, nevladne organizacije ali za javne institucije.

Poleg informacijske tehnologije, ki je orodje nove organizacijske strukture, so v organizacijah nove dobe ključni ljudje in odnosi med njimi. Kajti samo kadri, in ne organizacija sama po sebi, imajo znanje in informacije, ki tvorijo srčiko moderne, konkurenčne organizacije. Ključnega pomena in najpomembnejši kapital postajajo dobre ideje, v katere je vredno investirati. Temu pa sledi znanje in seveda organizacije, ki so sposobne te ideje tudi realizirati, jih pretvoriti v dodano vrednost. Prava vrednost se torej skriva v idejah in ne več kapitalu. To pa zahteva drugačne odnose, drugačno vrednotenje posameznika in poslovnega okolja in seveda drugačno organiziranost. V ospredje prihajajo horizontalne organizacije, projektno vodenje in timsko delo tudi tam, kjer to do sedaj ni bilo običajno. Generatorji idej bodo tisti, ki bodo zbrali in sestavili tim, v življenski cikel projekta pa bodo samodejno vgrajene strukture za neprestano prilagajanje in preverjanje "ali potreba, za katero je bil nek projekt oblikovan, še obstaja" in ali bomo z rešitvijo, ki je predmet projekta, še ustrezno nagovorili ali razvili potrebo"... Žal danes še vedno prevladuje model, da se posameznike, time, skupine umešča v neke  strukture, namesto nasprotno - da bi sposobnosti posameznikov, timov ali skupin razvijali z dinamičnimi, prilagodljivimi strukturami.

Spoštovani,

živimo v času izjemnih sprememb, v času velikih prelomnic v zgodovini človeštva. Celo v jedru današnje krize, v Združenih državah Amerike, ugotavljajo, da je ključni problem najti nov tip organizacije družbe. Današnje organizacijske strukture velikokrat utesnjujejo ljudi, utesnjujejo ustvarjalno delo, utesnjujejo inovativnost. Ker so premalo prilagodljive, premalo prožne, premalo odzivne se včasih zdi, kot da so same sebi namen. Staro razpada, novo se šele rojeva. Nove tehnologije, wikinomična družba, komunikacijska omrežja, so z internetom povezala družbo v hitro odzivno globalno komunikacijsko okolje, globalno vas in ga na svojevrsten način tudi demokratizirajo. Povečale so pretok informacij in možnost participacije v zasebni in javni sferi. Tekma za prevlado, vpliv, bogastvo in dobrine, skrb izključno za lastne interese, ignoriranje okolja ter sledenje ideologijam ter preživetim - izmom zagotovo spadajo v paradigmo pretekle dobe. Človek nove paradigme zahteva nov pristop, nove oblike organiziranosti, nove voditelje in nove ustanove, ki se bodo sposobne odzivati na potrebe ljudi in izzive okolja.

Čestitam prirediteljem, vsem udeležencem pa želim, da bi nova spoznanja in ideje uspešno prenesli v življenje, v vaša delovna okolja in podjetja.

Hvala.

Kakšne bodo organizacije prihodnosti?