Novice

V ponedeljek, 16. julija se je na 10. nujni seji sestal Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in okolje. Odbor se je želel seznaniti z Resolucijo Državnega sveta Republike Slovenije za izhod Slovenije iz družbene krize, zato so poslanci na sejo k 3. točki povabil predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča. Predsednik Državnega sveta se je predsedniku odbora zahvalil za povabilo, ki je bilo prijetno presenečenje, saj je v naši parlamentarni praksi znotraj parlamentarno sodelovanje med domovoma na žalost redkost, kljub temu, da bi z njim dosegli večjo učinkovitost in vsebinskost parlamentarnega dela – hitrega in ekonomičnega sprejemanja zakonodaje v korist državljanov.
Z vprašanji vzrokov družbene krize se je Državni svet poglobljeno ukvarjal že leta 2008, ko je sprejel dokument o vzrokih krize, z naborom predlogov za soočanje z njimi. Prav tako je Državni svet že pred več kot dvema letoma sprejel stališča glede NLB in pozval Vlado RS k ukrepanju. Resolucija je nastajala dalj časa in povzema tako stališča Državnega sveta iz v preteklosti oblikovanih dokumentov kot tudi stališča zunanjih strokovnjakov, ki so sodelovali v Svetu za inovativno družbo Državnega sveta. Dokument je obravnavalo, dopolnjevalo in spreminjalo vseh 5 interesnih skupin Državnega sveta – delodajalci, delojemalci, lokalne skupnosti, negospodarstvo, kmetijstvo, obrt, svobodni poklici. Državni svetniki dokument ponujajo zainteresirani javnosti samozavestno in hkrati skromno, ne gre za občutek vsevednosti, gre za povezovanje dostopnih strokovnih spoznanj, ki so povezana z določeno mero inovativnosti. Državni svetniki provokativno menijo, da so v Resoluciji bolj konsekventno prikazani vzroki in posledice kot to velja za strateške dokumente Evropske unije in za strateške dokumente slovenskih vlad.
Nekaj poudarkov iz nagovora predsednika Državnega sveta na predstavitvi Resolucije na Odboru:
• strateški dokumenti EU (npr. Lizbonska strategija) izpostavljajo konkurenčnost kot temeljni razvojni cilj EU. V Državnem svetu trdimo, da je to izhodišče napačno. Res je konkurenčnost zelo pomemben parameter, a bi ga morali razumeti zgolj kot sredstvo in ne kot cilj. Cilj bi lahko bil ohranjanje in dvig ravni kakovosti življenja državljanov EU in Slovenije.
• povsem jasno je, da gospodarske krize niso povzročile plače in pokojnine, ampak finančne špekulacije z nemoralnimi finančnimi instrumenti na nepremičninskih in drugih trgih. Privilegiranost finančne elite ostaja še naprej, krizo pa se želi odpravljati z mehaničnim varčevanjem.
• krize ne bomo rešili tako, da bodo ljudje izgubljali delo in bodo izginevala delovna mesta, tako bo manj ljudi delalo manj motivirano, manj ustvarjalno. Krizo bomo reševali le tako, da bo več ljudi ustvarilo več in da bomo ustvarjali nova delovna mesta.
• javni sektor enakopravno sodeluje v ustvarjanju dodane vrednosti v družbi, vsi sektorji so med seboj povezani in prepleteni. Inženir se je vzgajal in šolal v otroškem vrtcu, v osnovni in srednji šoli ter na fakulteti, od dobrih temeljev v javnem sektorju je bil odvisen njegov uspeh na fakulteti in sedaj v poklicu, kot tudi varnost in počutje njegove družine. Brez dobrega javnega sektorja družba ne more dobro funkcionirati.
• sedanja globalna kriza ni niti prva, prav gotovo tudi ne zadnja. Prav tako tudi ni slučajna, ampak je sistemski proizvod delovanja povsem jasnega družbenega koncepta, ki ga lahko imenujemo monetarizem, neo-malthusijanstvo, neo-liberalizem ali neo-konzervativizem. Dejstvo je, da se od leta 1999 globalni finančni korporativni sistem giblje izven vsake kontrole demokratično izvoljenih institucij. Vidno je celo obratno, demokratično izvoljene institucije so pod prevladujočim vplivom.
• v času krize ni toliko pomembno vedeti od kod in zakaj kriza, bolj je pomembno vprašanje vedenja, inovativnega povezovanja, poštenosti, odkritosti, poguma in predanosti javnemu interesu ter državništva.
V začetnem delu dokumenta se Državni svet opredeli in oceni nacionalni reformi program 2012-2013. Temu sledijo predlogi Državnega sveta glede reševanje problemov nakopičenih v slovenski družbi, kjer v uvodu Državni svet pravi, da želi tudi s to Resolucijo prispevati k oblikovanju takšnih sistemskih in operativnih rešitev, ki bodo motivirale državljane k pozitivnemu aktivnemu odnosu do sebe, do drugih in do skupnosti. Ustvarjalnost državljanov Slovenije je tisti najpomembnejši razvojni vir, ki v danih razmerah ne more zaživeti. V nadaljevanju sledi analiza obstoječega stanja in vzrokov za krizo ter predstavitev predlogov kaj hočemo in strateških ciljev ter kako bomo te cilje dosegli.
Predsednik Državnega sveta je v nadaljevanju predstavitve izpostavil zlasti določene ugotovitve, predloge in predlagane strategije iz Resolucije, ki se nanašajo na pristojnosti Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje:
• nujnost iskanja načinov za spodbuditev gospodarskih aktivnosti na podlagi naslanjanja na lastne vire (tehnološko-poslovni preboji, izkoriščanje vodnega, lesnega, prehrambnega in geostrateškega potenciala Slovenije).
• trenutna svetovna slika kaže, da se biotska raznovrstnost manjša ter da izumirajo rastlinske in živalske vrste.
• posebno pozornost je potrebno nameniti gospodarskim dejavnostim, ki temeljijo na bolj izrazitem aktiviranju razpoložljivih nacionalnih virov: geostrateškega položaja, gozda in lesa, vode, hrane, energije in ustvarjalnosti ljudi. V tem se skriva potencial 50.000 delovnih mest.
• nujno bi bilo povezati reševanje naslednjih problemov in priložnosti: stimuliranje nastajanja novih delovnih mest preko spodbujanja investicij v infrastrukturne projekte, ob upoštevanju veljavnih okoljskih kriterije; upoštevati prenizek letni posek gozdov (do sonaravne ravni) in uvesti politiko preprečevanja nekvalitetnega zaraščanja kmetijskih zemljišč s kvalitetnim pogozdovanjem, z viri financiranja pridobljenimi iz nadomestil CO2 za izpuste; povezati iskanje rešitev za problem primanjkljaja neprofitnih stanovanj in problem premajhnega izkoriščanja visoke usposobljenosti slovenskih proizvajalcev nizko-energetskih stanovanjskih objektov (potencial 30.000 delovnih mest z najmanj povprečno dodano vrednostjo na področju gozdarstva, lesno-predelovalne industrije, proizvodnje kompleksnejših lesenih gradnikov za gradbeno industrijo in podjetniško-obrtniških dejavnosti na področju proizvodnje, montaže in vzdrževanja)
• podpreti je potrebno zelena javna naročila in
• dati večji poudarek razvoju zadružništva, še zlasti socialnih zadrug in podpreti oblikovanje in delovanje zadružništva na področju pridelave zelenjave in drugih poljščin, razvoja distribucijskih kanalov in oblikovanja močnih slovenskih blagovnih znamk na prehrambnem in drugih področjih.