Novice

V Državnem svetu Republike Slovenije se v dialogu srečujejo zastopniki različnih interesov, lokalni, socialni, poklicni, gospodarski in tudi obrtniški. Interesi različnih družbenih skupin se usklajujejo na institucionaliziran način, odločitve pa sprejemajo na podlagi soočenja strokovnih argumentov. Zato želi Državni svet v primeru izraženega nezadovoljstva obrtnikov in njihovih dogovarjanj z Vlado RS predstaviti stališča do tega problema. Izjava je bila sprejeta na kolegiju Državnega sveta, ki je bil v ponedeljek, 7. marca 2011.

Izjava Državnega sveta o zahtevah Obrtno-podjetniške zbornice za ureditev razmer v slovenski obrti

V Državnem svetu Republike Slovenije se v dialogu srečujejo zastopniki različnih interesov, lokalni, socialni, poklicni, gospodarski in tudi obrtniški. Interesi različnih družbenih skupin se usklajujejo na institucionaliziran način, odločitve pa sprejemajo na podlagi soočenja strokovnih argumentov. Zato želi Državni svet v primeru izraženega nezadovoljstva obrtnikov in njihovih dogovarjanj z Vlado RS predstaviti stališča do tega problema. Izjava je bila sprejeta na kolegiju Državnega sveta, ki je bil v ponedeljek, 7. marca 2011.  

Državni svet ugotavlja, da vladi ni uspelo ustaviti negativnih gospodarskih trendov, zato razume  nezadovoljstvo obrtnikov zaradi vse težjih pogojev poslovanja in meni, da so zahteve slovenske obrti in podjetništva za izboljšanje položaja upravičene. Protest obrtnikov ocenjujemo kot njihovo legitimno pravico, vendar pa pri tem opozarjamo, da je pravica posameznika in skupine vedno zamejena s pravicami drugih državljanov in s tem, da se s protesti ne povzroča škoda državi, ki bi jo moral pokrivati proračun. Zato  ocenjujemo, da nekatere od načrtovanih oblik državljanske nepokorščine, kot npr. dvig gotovine iz bank, ne bodo izboljšale položaja obrtnikov, utegnejo pa negativno vplivati na stabilnost bančnega sistema, še posebej na kreditno sposobnost bank in na zaupanje državljanov v bančni sistem ter prizadeti vse državljane, ki v tem konfliktu ne sodelujejo. Ukrep bi bil lahko škodljiv tudi za poslovne interese obrtnikov in podjetnikov, saj so tudi sami večji koristniki kreditov bank kot pa depozitarji.

Vlada ni v zadostni meri preoblikovala ekonomske politike, ki bi omogočala spodbudnejši položaj obrtnikov in malih ter srednjih podjetij, in jih pri realizaciji Slovenske izhodne strategije ni vključila v proces nastajanja zakonov in podzakonskih aktov, še posebno pri pripravi paketa interventne zakonodaje, s katerim naj bi izboljšali plačilno nedisciplino in likvidnost slovenskega gospodarstva.  V Državnem svetu pa ob tem poudarjamo, da se morajo vsi poslovni subjekti pri svojem poslovanju zavedati poslovnih rizikov in v tržnem gospodarstvu država ne more jamčiti za poslovna tveganja.

Niso razrešena nekatera ključna vprašanja slovenskega gospodarstva, na katere sicer obrt in malo podjetništvo opozarjata že vrsto let, tako sedanjo kot tudi vse prejšnje vlade. Poleg plačilne nediscipline se ti nanašajo predvsem na delovanje pravne države, preglednost javnega naročanja, sivo ekonomijo, delo na črno ter za zaposlovanje in rast podjetij stimulativen davčni sistem in davčno politiko.

Državni svet podpira prizadevanja obrtnikov in podjetnikov za izboljšanje njihovega položaja, saj so od njihove dobre kondicije odvisna mnoga delovna mesta v Sloveniji. Vendar pa bo tudi podjetniško-obrtniška stran morala prevzeti svoj del odgovornosti za podjetniška tveganja, saj ne more zahtevati od države, da ta breme slabih podjetniških odločitev preloži na hrbet vseh državljanov.  Tudi na področju obrti in podjetništva je edina pot v iskanju novih znanj, dodatnega izobraževanja, inovacij in v iskanju novih trgov. Prav tako ne moremo trditi, da država ni storila nič za izboljšanje položaja obrti in podjetniškega okolja. V prihodnje pa je potrebno še večjo skrb posvetiti internacionalizaciji malih in srednjih podjetij, iskanju priložnosti za nove izdelke, storitve in tehnologije ter izboljšanju financiranja malih, srednjih, predvsem pa novih podjetij. 

Državni svet obe strani poziva k vzpostavitvi iskrenejšega dialoga, k odgovornemu ravnanju ter k iskanju rešitev v luči najširšega javnega interesa.