Novice

Med 4. in 6. oktobrom v Cankarjevem domu poteka že 17. festival slovenske znanosti. Častni pokrovitelj festivala je predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič, ki je imel na otvoritvi tudi pozdravni nagovor. Na slovesnosti so podelili tudi nagrado Svetovne federacije znanstvenikov doc. dr. Urbanu Brenu s Kemijskega inštituta v Ljubljani ter nagrade in priznanja mladim ustvarjalcem literarnega in likovnega natečaja na temo kemije in gozdov. Po koncu prireditve je sledila novinarska konferenca na kateri so udeleženci poudarili pomen kemije v sodobnem svetu pri zagotavljanju trajnostnega razvoja. Vsi udeleženci so se strinjali, da bo potreben premislek o novi družbeni pogodbi in znanost bo morala imeti odločilno vlogo pri tem.

Predsednik Kavčič je v govoru dejal, da festival že sedemnajsto leto uspešno širi pozitivno sliko o znanosti in raziskovanju, odganja negativne stereotipe o znanstvenikih in kaže, kaj vse je omogočeno mladim, ki se odločijo za tak poklic. Še posebej me veseli, da ostajajo za znanstvene in raziskovalne poklice, tudi v času ekonomske krize, vrata znanstvenih institucij doma in v tujini na široko odprta. To pa za mlade pomeni mnogo zaposlitvenih izzivov in priložnosti, predvsem v kombinaciji s podiplomskim študijem.

Mladi nosijo v sebi ogromen intelektualni potencial. Starejši smo tisti, ki moramo pri njih vzpodbujati strast in željo po raziskovanju. Ta je pri otrocih zelo razširjena, a v kasnejših letih plamen vedoželjnosti žal pogosto ugasne. Starši in učitelji so bistven dejavnik v procesu spodbujanja raziskovalne žilice kot tudi za vzdrževanje zanimanja za znanost. V študentskih letih je ključna vloga znanstvenikov, ki lahko s predavanji na fakultetah privabijo najboljše študente v svoje laboratorije.

Mlade je v celotnem obdobju učenja potrebno vzpodbujati in jim omogočiti, da stopijo v korak z svetovno znanostjo, da se ne ustavijo prehitro na mejah samozadostnosti in samo zaverovanosti. Kajti, kot je dejal sloviti grški mislec Plutarh pred skoraj 2000 leti: um je ogenj, ki ga je treba podpihovati, ne posoda, ki jo je treba napolniti.

Pravijo, da smo majhen narod. Toda narod in posameznik je velik toliko, kolikor so velika njegova dela. Slovenci ne bi bili to, kar smo, brez Janeza Vajkarda Valvasorja, kranjskega polihistora in poznavalca raznolikih strok. Vsesplošni znanstvenik je bil tudi Žiga Zois. Cenjena so njegova dela iz mineralogije in ornitologije. Slovenija ima tudi svoj fizikalni zakon. Odkril ga je Jožef Stefan in to je edini fizikalni zakon, ki se imenuje po kakšnem Slovencu. Slovenci pa imamo tudi Nobelovo nagrado, ki jo je dobil leta 1923 zdravnik in kemik Friderik Pregl za kemijo. Tudi slovenska matematika ima svoje velikane. Med njimi je najbolj znan baron Jurij Bartolomej Vega – matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik. Njegove logaritemske tablice so zaslovele po vsem svetu. In še bi lahko naštevali: Codelli, brata Rusjan, Ressel, botanik Scopoli, jezikoslovca Kopitar in Miklošič… Vsi ti veleumi predstavljajo vzornike mladim znanstvenikom in raziskovalcem še danes - s svojo vizijo, vztrajnostjo in strastjo, s katero so kot izjemni posamezniki vstopili v znanost in v njej vztrajali, ter s svojimi dosežki spreminjali svet na bolje.

Nagovor predsednika Državnega sveta