Novice

Na današnji 28. izredni seji so državni svetniki z 19 glasovi proti in 12 glasovi za zavrnili odložilni veto na Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A).

V živahni razpravi so predlog za sprejem odložilnega veta predstavili predlagatelji zahteve in v njihovem imenu Rajko Fajt. Po njihovem mnenju ni nobene potrebe po zapiranju gradiva. Kot so dejali predlagatelji, očitno obstaja bojazen, da bi se odkrilo nekaj, kar bi močno obremenilo posamezne najvišje državne funkcionarje. V to prepričuje tudi dejstvo, da je bil 25. 1. 2011 pooblaščeni skupini Komisije Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je obiskala sedež SOVE, kjer se hrani omenjeno gradivo, z namenom vpogleda, zakaj je bilo omenjenemu arhivskemu gradivu nekdanje Službe državne varnosti (SDV) kasneje in mimo zakonskih določil dodana oznaka tajno, onemogočen vpogled v to isto dokumentacijo. Po njihovem mnenju Ministrstvo za kulturo ob predlogu sprememb zakona zlorablja določene ustavne določbe. Spremembo zakona namreč utemeljuje z varstvom človekovih pravic (prvi stavek prvega odstavka 5. člena Ustave in 14. člen Ustave), ki določa enakost pred zakonom. Prvi stavek prvega odstavka 5. člena je splošen in se smiselno uporablja v povezavi z drugimi ustavnimi določbami. Do kršenja teh določb bi namreč prišlo v primeru, ko bi kljub v četrtem odstavku 65. člena ZVDAGA določene varovalke odločanja arhivske komisije prišlo do neenakopravnega obravnavanja in s tem neenakosti pred zakonom posameznih oseb.

Ministrica za kulturo Majda Širca, direktor Arhiva RS dr. Dragan Matić ter direktor Slovenske obveščevalno - varnostne agencije mag. Sebastjan Selan pa so predstavili nasprotna stališča, zakaj je nujno potrebno trenutno nejasno in škodljivo situacijo urediti.
Urediti je treba pravne podlage dostopa do arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke obveščevalno varnostnih služb, občutljive z vidika ogrožanja pomembnih interesov države. Predčasno razkritje določenih podatkov bi namreč po mnenju Vlade ogrozilo ne samo pomembne interese države, temveč neposredno izpostavilo kazenskemu pregonu ali drugačnim pritiskom tudi tiste posameznike (slovenske ali tuje državljane), ki so v interesu države npr. sodelovali pri zbiranju obveščevalnih podatkov v tujini. Trenutno so te osebe z veljavno zakonsko ureditvijo neutemeljeno postavljene v slabši položaj kot tiste osebe, ki so povsem enako dejavnost opravljale po 17. maju 1990, s tem pa je prezrta ustavna zahteva, ki dopušča le takšne posege v pravice in pravni položaj posameznikov, ki ustrezajo ustavnemu načelu sorazmernosti ter razloge varstva človekovih pravic, ki izhajajo iz temeljne pravice do enakosti (14. člen v zvezi s prvim stavkom prvega odstavka 5. člena Ustave Republike Slovenije). V tem pogledu naj bi bila veljavna zakonska ureditev po mnenju Vlade ustavno sporna.

Državni svetniki so v svojih razpravah tehtali med pravico do dostopnosti vseh podatkov ter ogroženostjo oseb, ki so sodelovali z obveščevalnimi službami ter nacionalno varnostjo, saj imajo primerljivo urejene sisteme tudi v drugih evropskih državah. Kot rečeno so državni svetniki predlog za odložilni veto zavrnili.