Nagovor predsednika Državnega sveta na mednarodnem konjeniškem festivalu

Dogodek: Uradna otvoritev 1. mednarodnega konjeniškega festivala
Nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, 18. junij 2009

Spoštovani obiskovalci, cenjeni gostje in prireditelji, dragi ljubitelji konj,

z velikim zadovoljstvom in ponosom, da ste me povabili medse, danes odpiram ta že kar zgodovinski dogodek, na katerega smo ljubitelji konj čakali dolga leta. Trenutek je končno dozorel in tukaj v Ljubljani, v samem srcu Slovenije, bomo imeli kar štiridnevno priložnost srečevanja s poznavalci, vzreditelji in ljubitelji te čudovite živali, ki je človeka spremljala od pradavnine, mu služila pri delu, ga v mrazu grela, ga hranila in mu omogočala premagovanje neštetih razdalj. Na njegovem hrbtu so se bíle številne zmagoslavne bitke, a prav tako odvijale drame posameznikov in celih narodov. Konj in človek sta skozi zgodovino skupaj doživljala vzpone in padce, bila sta neločljivo povezana, v dobrem in slabem.

Povsem upravičeno lahko rečemo da tako, kot je trnova zgodovina človeštva, je trnova tudi zgodovina konj. V prvi vrsti zaradi številnih vojn, ko sta skupaj umirala na bojnih poljih. Konj je s človekom osvajal imperije in jih prav tako izgubljal. Spomnimo se  nomadskih jezdecev Mongolov, ki so pod svojim voditeljem Džingiskanom s pomočjo konja uspeli vzpostaviti največji strnjeni imperij v zgodovini. Tudi Aleksander Veliki je v mnogih svojih bitkah zmagal zaradi udarne moči svoje konjenice. Napoleon je najraje jezdil belca, vse do Waterlooja, ko je poraz dokončno zasenčil njegovo slavo.

Več kot 2000 let so bili konji tudi v miru in ne le vojni najpomembnejši spremljevalci ljudi. Vse dokler jih niso zamenjali stroji. Ni naključje, da zato podobo konj najdemo v delih številnih umetnikov - slikarjev in kiparjev in sicer vse od jamskih risb ter praskank, do slik in vaz, skulptur, reliefnih in glinastih plošč, ter današnjih velikih platen modernih slikarjev. Vsaka podoba na umetniških delih ima svojo zgodbo in izpričuje globok odnos, spoštovanje in prijateljstvo do te plemenite živali, ki se celo kot sanjski simbol uvršča med najzgovornejše simbole moči in življenjske energije. Zato so ga med svoje nacionalne simbole uvrstile tudi mnoge države. Na nek način tudi Slovenci, za katere je po Oskarju Kogoju lipicanec starodavni "konj Slovencev", simbol vseh simbolov in hkrati ne le za našo, temveč tudi za evropsko ter svetovno kulturno dediščino, "živ primer duhovnosti in odlične živalske moči človeka".

Danes so konji naši partnerji v prostem času in v tej vlogi osvajajo srca mnogih ljudi. Ponovno se vračamo k njim, ponovno si želimo njihove bližine, ki je za človeka že od pradavnine tudi globoko psiho-terapevtska. Od konja smo se v času industrializacije, hlepenja po dobičku in neusmiljenega izkoriščanja narave odvrnili, sedaj pa se k njemu ponovno vračamo. Predstavlja nam neko nostalgično vrnitev k naravi in samemu sebi; omogoča nam pristno doživljanje in izražanje v mehaničnem svetu zatrtih čustvovanj, prvinskost in pozabljeno svobodo; občutek miru in sprostitev, beg, pa tudi izziv. Nazaj h konju pomeni morda tudi nazaj k temeljnim človeškim vrednotam, spoštovanju dostojanstva človeka, k nekaj več skromnosti in solidarnosti.

Konja, tega lepotca živalskega sveta, se dandanes vzgaja predvsem v turistične, športne in ljubiteljske namene. Ljubitelji konj in vsi tisti, ki jih le občudujemo, priznavamo, da so konji kralji med živalmi s svojo pojavo, hojo, bistrostjo, obnašanjem in hitrostjo. Zahtevajo pa tudi veliko dela, nege in ljubezni, zato naj ob tej priložnosti zaželim tudi vsem prisotnim konjerejcem obilo uspeha in zadovoljstva pri delu ter lepih in zdravih konj.

Spoštovani,

z vsem srcem si želim, da bi današnja prireditev postala tradicionalna. Naj čestitam snovalcem prireditve za izvrstno idejo, organizatorju pa za odlično organizacijo, vsem obiskovalcem pa želim obilo poučnega in predvsem prijetnega druženja s temi prečudovitimi živalmi.

Hvala.

Sporočilo za javnost z otvoritve festivala