Novice

Vlada RS je na svoji 115. seji sprejela stališče do mnenja Državnega sveta RS k Predlogu Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in Zakona o prostovoljstvu. Državni svet je zakona obravnaval na seji, ki je bila 8. decembra 2010 v Kopru, ju potrdil ter predstavil svoje pripombe.

 Mnenje DS k Predlogu Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja
 Mnenje DS k Predlogu Zakona o prostovoljstvua

Vlada o stališču do mnenja Državnega sveta k Predlogu Zakona o   prostovoljstvu

Vlada RS je na današnji seji sprejela stališče do mnenja Državnega sveta k Predlogu Zakona o   prostovoljstvu.

Vlada meni, da je namen predloga zakona izboljšati stanje prostovoljstva v Sloveniji ter hkrati z objavo transparentnih podatkov predstaviti in priznati njegov pomen za izboljšanje kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin in za razvoj solidarne, humane in enakopravne družbe. Glavni cilj zakona je zagotavljanje pregleda nad stanjem organiziranega prostovoljstva in razmerji, ki pri organiziranju in izvajanju prostovoljstva nastajajo, ter določitev osnove za sistematično vrednotenje in razvoj prostovoljskega dela, vlogo države pri promociji, razvoju in sistemski podpori prostovoljstva.

 Vlada sprejela stališče do mnenja Državnega sveta RS k Predlogu Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja

Vlada RS je na današnji seji sprejela stališče do mnenja Državnega sveta RS k Predlogu Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Državni svet je namreč 8. decembra 2010 podprl obravnavano gradivo kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo, vendar ob tem podal nekaj pripomb in predlogov.

Državni svet v svojem mnenju pričakuje, da sprejem predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ne bo upočasnil procesa ustanavljanja pokrajin in da bo čim prej prišlo do sprememb Zakona o financiranju občin, ki bi lahko prispevale k učinkovitejšem izvajanju regionalne politike. Vlada ob tem poudarja, da sta spremembe regionalne politike in ustanavljanje pokrajin medsebojno povezana procesa, ki se dopolnjujeta, krepitev institucionalne sposobnosti regij pa ena izmed prioritet, ne glede na odločitev o ustanavljanju pokrajin. S sistemskimi spremembami na področju regionalnega razvoja želi vlada pospešiti proces decentralizacije, vendar predlagani zakon ne želi nadomestiti pokrajinske zakonodaje. Vlada je spremembe zakona o financiranju občin vključila v program dela za leto 2011.

Državni svet se je v svojem mnenju pridružil opozorilom združenj občin glede predlagane sestave razvojnega sveta regije in meni, da je treba povečati težo občin. Vlada zagotavlja, da njen nameni ni zmanjševanje pomena občin v regionalnem razvoju, uvaja pa načelo partnerstva in sestavljene institucije za izvajanje regionalne politike. Razvojni partnerji (občine, združenja gospodarskih dejavnosti ter nevladne organizacije in posamezniki) se pri uresničevanju svojih razvojnih interesov povezujejo in skupaj sprejemajo odločitve v skladu z načelom trajnostnega, sonaravnega regionalnega razvoja. Vlada meni, da je treba to načelo partnerstva ohraniti kot ključno načelo za izvajanje zakona, je pa mogoče besedilo členov izboljšati tako, da bo odpravljen dvom glede dejanske vloge občin pri odločanju. Predlagatelj še usklajuje predlog zakona z reprezentativnima združenjema občin v smeri zagotovitve potrebne teže županov pri odločitvah, ki imajo finančne posledice za proračune občin. Rešitev, kot jo nakazuje državi svet, da se možni predstavniki občin omejijo na župane, je sprejemljiva. Pri razvojnih svetih regij namreč ne gre za politično predstavništvo občin, ampak za sodelovanje pri pripravi in izvajanju regijskih projektov, zaradi česar je smiselno, da občine predstavljajo župani, v manjših regijah pa tudi podžupani, tako da se doseže minimalno število članov razvojnega sveta regije. Usklajevanje gre v smeri, da šteje razvojni svet regije med 10 in 30 članov, njegova struktura pa ostaja med razvojnimi partnerji uravnotežena, kot je to predlagano v predlogu zakona. Pri sprejemanju regionalnega razvojnega programa in dogovorov za razvoj regije so na sejo sveta vabljeni vsi župani v regiji, sklep sveta pa je veljaven, če ga potrdi 60% županov občin z večino prebivalstva regije. Izpolnjena morata biti oba pogoja.

Vlada je odgovorila tudi na pomisleke državnega sveta, da se z dodeljevanjem pooblastil regionalnim razvojnim agencijam povečuje vloga države na področju regionalnega razvoja, da bi obdobje, za katerega se sklepajo dogovori za razvoj regije, moralo biti usklajeno z obdobjem finančne perspektive EU, da je treba nasloviti tudi velike razlike znotraj razvojnih regij in da bi v zvezi s spodbudami za zaposlovanje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo kazalo razmisliti, da bi bili delodajalci upravičeni do teh spodbud že, če bi zaposlili delavca za obdobje enega leta. Sedanji predlog določa upravičenost po poteku dveh let. Glede spodbude za zaposlovanje vlada ne bo pa nasprotovala morebitnim rešitvam, ki bi šle tej v smeri, pri ostalih vprašanjih pa dodatno pojasnjuje vsebinske razloge, ki stojijo za predlaganimi rešitvami.