Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Igor Kori?: Program za kinematografijo je znan, le uresni?iti ga je treba |
|
Govorim iz izhodi?a nekoga, ki ima izkunje tako iz filmske produkcije, olstva, kot upravljanja filmskih ustanov. Predvsem pa imam vse prebogate izkunje iz pisanja prispevkov k razpravam in nacionalnim programom.
Kar se kinematografije ti?e novega kulturnega programa ne potrebujemo. Nujno potrebujemo le politi?no voljo, da bi samoumevno, e desetkrat zapisano, drava enkrat kon?no udejanjilo. Na splono si upam trditi, da je program filmske kulture e dolgo jasen in znan. Izvaja se v nekaterih evropskih dravah e od druge svetovne vojne (Francija), ponekod od esdetsetih (Skandinavija), drugod od devetdestih let (Irska). Zato danes deluje ve? organizacijksih modelov, ki vsi tako ali druga?e regulirajo organiziranost in dravne podpore, ki so za filmsko kulturo in gospodarstvo nujne. Pri nas tako ureditev ponujal DSFU e v predlogu za obstoje?i Zakon o filmskem skladu, 1993. Potem je se je tisti predlog v procesu sprejemanja v parlamentu iz zakona o celostnem urejanju kinematografije spremenil v zakon o ohranjanju minimalne filmske produkcije, in tak ostal do danes. Skoraj enaki cilji kot v prvotnem predlogu so zapisani v takoimenovanem eligovem predlogu. eliga sam je povedal, da jev svojem predlogu povzel tisto, kar je nael na MK napisanega na to temo. To isto je prepisano - z dodatkom nekakne, deloma tudi vpraljive kvantifikacije - v sedaj veljavnem NPK. Gotovo se tudi nastajajo?e besedilo ne bo bistveno oddaljilo od e obstoje?ih. Vsi nerealizirani predlogi za ureditev slovenske kinematografije primerljivi z preiskuenimi dobrimi praksami drugod. Problem je, kot re?eno, edinole v tem, da se niti priblino ne uresni?ujejo. Da vsi odgovorni e dolgo razburjeno zatrjujejo, da mi nismo niti Irska, niti Danska niti Finska, dsa smo mi majhni in revni, da imamo mi svoje na?ine za upravljanje kulture ... Avtoriteta drave je zaradi javnega interesa (bogate, cenene in u?inkovite) kinematografije klju?na. V naih razpravah v teh denimo mi je postalo jasno, da je javni interes konsenz o tem, kaj na javni interes je. Doslej sem sam to imenoval politi?na volja. In da javni interes ni nujno najbolji, se pravi najbolj koristen. Pri nas na primer, je javni interes alias politi?na volja prej, da kinematografije nimamo, kot da bi jo modernizirali. Kako dose?i da bi pravi javni interes postal tudi konsenzualni javni interes? Kako dose?i da bi se pravi javni interes spremenil v politi?no voljo? To je za nao stroko, za nao panogo poglavitno vpraanje. Ker sem prepri?an da je obstoje?i javni interes kot konsenzualni interes nam ni v prid. ??Nam?¤ tukaj pomeni Republiko Slovenijo. ele posledi?no gre lahko za interese filmske stroke, za interese gospodarske filmske panoge in filmske umetnosti. ?isto konkretno bi vlada morala prisiliti svoje ministrstvo za finance, televizije, distributerje in prikazovalce, da bi pristali ali na ustrezno podporo iz prora?una, iz taks, ali pa iz dav?nih olajav ali ustrezne kombinacije. Zaradi javnega interesa, ve?jega skupnega dobra, zaradi ve?jih skupnih koristi. Le te so ve?ji fiskalni dohodki, optimalna izraba filmske infrastrukture, rast sekundarnih ekonomskih in socialnih u?inkov od filmske gospodarske dejavnosti, (transport, turizem in druge storitve, delovna mesta, promocija drave), in ne najmanj ustrezno tevilo doma?ih filmov ustrezne kakovosti, ki bi predstavljali ustrezen odstotek doma?ega in evropskega filmskega tri?a. Ministrstvo za finance, distributerji, prikazovalci in televizije sicer lagodneje ivijo, ?e dejavne filmske politike ni. Distributerji najve? in najlae zasluijo z amerikim produktom, prav tako prikazovalci in televizije. Edina teava, ki jo imajo slednje so kvote, ki jim jih prepisuje Direktiva Evropske komisije o televizijah brez meja. ?i bi to direktivo dosledno spotovali bi se televizije za?ele zanimati tudi za slovenski film. Tako kot je, drava, s to ali on vlado pristaja na status quo preivetja, ki je bil zaradi nekaj sre?nih okoli?in izsiljen leta 1993/1994. Takrat je namre? filmu grozilo iztrebljenje. Ta status quo pa pomeni zadostno financiranje slovenske kinematografije, da se omogo?i njeno preivetje (najmanj 3 filme za preivetje infrastrukture). Ko posnamemo ve? filmov jim zbijemo ceno. Skratka kinematografija ima toliko da ne bo crknila. Prejnje MK je vedelo kaj je s filmom treba storiti, pa baje ni imelo dovolj tee v vladi, da bi to uresni?ilo. Zdajnje MK tudi ve priblino kaj je potrebno storiti, nemudoma se je vrglo v reformo, vendar je presene?eno odkrilo, da so soliden zakon o filmskem intitutu popolnoma predvidljivo zaustavili na ministrstvu za finance. Potrebna je namre? dravna prisila, politi?na volja, kar pomeni lobiranja in pogajanja z zainteresiranimi in prizadetimi stranmi. Eno najbolj spekatkularno uspenih reform kulture udejanil nekdanji irski minister za kulturo Michel D. Higgins leta 1994. Najprej so imeli so imeli fazo intenzivne javne razprave. Predlog, ne programa ampak zakona, je pripravljala komisija treh motiviranih (producent, reiser, kulturni manager) iz brane. Trojica je imela kratek rok treh mesecev. Izhajali so iz vnaprej pripravljene tudije o stanju irske kinematografije. Ta tuja tudija je pokazala, da en dolar podpore za film vrne ve? kot en dolar podpore za takrat na Irskem podpirano kemi?no industrijo. Nastali irski filmski zakon je predvsem zakon o dav?ni olajavi. Ta zakon je v treh letih pove?al proizvodnjo filma za 3500 %, dal nad 30.000 zaposlenih v industriji, kar je ustrezalo 7000 polnih zaposlitev. Pri obilici avtorskih predlogov programov pri nas, ki nekako po slogu ne odstopajo preve? od Kardelja, nimamo posluha za resne, sistemati?ne, kvantitativne, primerjalne analize. ?e take e nastanejo jih obiu?ajno izvedejo tujci. Za film je pred leti neka tuja agencija naredila preprosto SWOT analizo, ki je dala zanimive rezultate. Potem je nekdo bivih s filmskega sklada za nekaj deset tiso? evrov naro?il analizo pri neki francoski agenciji. Rezultati so bili predvidljivi in zanimivi, ampak pri nas se jih nekako sramujemo in jih najraji skrijemo. Kot pred leti, ko je Svet Evrope izvedel analizo delovanja kulturnega sektorja pri nas. Ugotovitve, da je ta sektor obupno neu?inkovit in okoren, so takrat na MK za javnost uspeli predstaviti kot navduenje Sveta Evrope nad urejenostjo nae kulture. Kaj naj bo v novem programu za kulturo zapisano kar se kinematografije ti?e? Izhodi?e mora biti nesprejemljivost naega, danes e hudega zamudnitva na tem podro?ju. Cilje najdemo pri zglednih dravah, na Finskem, na Danskem, v Franciji, na Irskem, v Avstriji .. - imamo 1,5 % trnega delea v kinematografih (Danska, Finska 25 %), Predvsem pa naj se zapie, kdo bo kaj naredil in kdaj. In kakne bodo sankcije, ?e ne bo. Igor Kori?, predsednik Drutva slovenskih filmskih ustvarjalcev |