Nekorigiran magnetogram (dobesedni zapis) posveta, ki je bila 10. decembra 2009 v prostorih Dravnega sveta RS.
Posvet je moderiral Sre?ko Brumen.
SRE?KO BRUMEN: Dober dan. Spotovane gospe, spotovani gospodje. Dovolite mi, da vas v imenu nevladnih organizacij, ki delujejo na podro?ju duevnega zdravja, Drutvo Altra, Ozara, ent, Novi Paradoks, Vezi, Humana, prav prisr?no pozdravim in se vam zahvalil, da ste se odzvali vabilu na dananji posvet. Posebej bi e pozdravil predsednika Dravnega sveta Republike Slovenije mag. Blaa Kav?i?a, ki bi se mu tudi najlepe zahvalil, da nam je omogo?il dananji posvet v prostorih Dravnega sveta tu v parlamentu.
Posebej bi e pozdravil dravnega svetnika Borisa utari?a in Petra Pouna, prim. dr. Janeza Remkarja, Marjeto Ferlan Isteni? in gospoda Janeza Juga. Prav lepo bi se jim zahvalil za pripravljene uvodne referate za dananji posvet.
Pozdravil bi tudi vse referente, ki so pripravili strokovne referate in predstavnike medijev.
est nevladnih organizacij s podro?ja duevnega zdravja smo se odlo?ili, da v mesecu decembru, ob dnevu ?lovekovih pravic ter ob nara?ajo?em ob?utku brezizhodnosti v drubi, pripravimo akcijo osve?anja ire javnosti o teavah, s katerimi se dnevno sre?ujejo ljudje s teavami v duevnem zdravju. Vse ve? je oseb, ki so zaradi gospodarske krize ostale brez slube, se sre?ujejo z duevnimi stiskami, njihovi blinji pa so zaradi stisk in pretresov, ki se ob tem pojavljajo, ravno tako ogroena skupina. Glede na to, da se z duevno boleznijo lahko sre?a prav vsak izmed nas, morda prav zaradi groze?e brezposelnosti in finan?nih stisk, smo dananji posvet namenili splonemu opozarjanju na probleme in kritve pravic, s katerimi se zaradi nerazumevanja narave njihovih teav vsakodnevno soo?ajo ljudje s teavami v duevnem zdravju.
H kritvi ?lovekovih pravic lahko pritevamo vse oblike diskriminacije, ikaniranj, ki temeljijo na stigmatizaciji duevne bolezni in duevnih bolnikov in posledi?no vodijo v socialno izklju?enost oseb s teavami v duevnem zdravju. V vsakodnevnem ivljenju se soo?ajo s teavami pri zaposlovanju ali pri ohranjanju zaposlitve, pri urejanju osnovnih bivalnih razmer, olanju, izlo?anju iz procesov odlo?anja in iz drube. Pogoste kritve ?lovekovih pravic zaznavamo tudi pri postopkih zdravstvene obravnave. Zakon o duevnem zdravju na formalni ravni ureja postopke ob hospitalizaciji brez privolitve uporabnika. Vendar prav pri teh postopkih e vedno prihaja do kritev osnovnih ?lovekovih pravic. Implementacija omenjenega zakona, predvsem pri razvoju slub zastopnika in koordinatorja obravnave skupnosti, je tako cilj, ki upamo, da bo predvidoma vsaj na sistemski ravni te kritve odpravil v prihodnosti. Ko govorimo o kritvah ?lovekovih pravic, ne moremo mimo kritve do pravice do zdravljenja, ker vsem ljudem v Sloveniji ni enako dostopna pomo? glede na regionalni kraj bivanja, v krizah in drugih situacijah, ko se znajdejo v duevni stiski, ker na nekaterih podro?jih pa? ni zdravstvenih intitucij, ki bo to omogo?ale. Prav tako pa je bam s teavami v duevnem zdravju zelo neenakomerno omogo?en dostop do slub in programov storitev duevnega zdravja v lokalni skupnosti. Dostop do storitev in programov javne slube je za potencialnega uporabnika najpomembneji element pri presoji delovanja sistema. Zato je cilj izboljati dostop do storitev in programov pomemben z vidika udejanjanja na?ela enakosti in tudi z vidika na?ela proste izbire.
Upamo, da bo nacionalni program duevnega zdravja, ki je e v pripravi, vsaj delno upoteval predloge nevladnih organizacij in predvidel iritev mree programov skupnostne skrbi v tej deficitarni regiji Republike Slovenije.
Ljudje z osebno izkunjo duevne bolezni in njihovi svojci ter nevladne organizacije iz tega podro?ja nimamo velikokrat monosti svoje stali?e javno predstaviti, predvsem ne v tako eminentnem okolju, kot je Dravni svet. Zato se tukaj e enkrat zahvaljujemo Dravnemu svetu RS za to monost, hkrati pa se zahvaljujemo tudi Fundaciji invalidskih in humanitarnih organizacij, da je s svojim prispevkom omogo?ila dananji javni posvet in tudi izvedbo celotne kampanje nevladnih organizacij.
elim, da bi na dananjem posvetu zaokroili problematiko, ki jo nevladne organizacije zaznavamo pri delu z osebami, ki imajo motnje v duevnem zdravju in njihovimi svojci in jo posredovali pristojnim dravnim institucijam, ki naj bi jo skuale skupaj z nami razreiti v dobro nas vseh.
Sedaj bi pa dal besedo mag. Blau Kav?i?u, predsedniku Dravnega sveta RS, da odpre dananji posvet. Prosim.
MAG. BLA KAV?I?: Spotovane udeleenke in udeleenci dananjega posveta, cenjeni referenti, gospe in gospodje! ?lovekove pravice so postale velika tema, formalni konstitutivni del vrednotnega sistema ?lovetva 10. decembra 1948. leta, ko je bila sprejeta Splona deklaracija ?lovekovih pravic. S tem so ?lovekove pravice postale univerzalna vrednota sodobnega sveta, nedeljiva in celovita komponenta drube blaginje in ?lovekovega dostojanstva. Uresni?evanje ?lovekovih pravic je povezano z mirom in stabilnostjo, z demokracijo in socialno varnostjo, s splonim gospodarskim, socialnim, kulturnim in politi?nim razvojem. A vendarle so ?lovekove pravice namenjene posamezniku! Pridobi jih z rojstvom in ne po volji kogar koli, tudi ne po volji drave. Ta mora le zagotavljati pogoje za njihovo polno uresni?evanje, pogoje za uveljavljanje dostojanstva vsakega posameznika ter svetosti in enkratnosti njegovega ivljenja, strpnosti do druga?nosti ter pogoje za vzajemno spotovanje raznolikosti. Raznolikosti, ki izhajajo iz prirojenih zna?ilnosti in raznolikosti, ki so posledica delovanja okolja, tudi kot posledica nesre? in bolezni. Zavedati se moramo, da je ivljenje e samo po sebi vrednota, e samo po sebi vredno ivljenja!
Zdravje je ?lovekova univerzalna vrednota in tudi pravica. Vendarle pa je ?lovekovo duevno zdravje nekaj posebnega. ?eprav lahko razli?ne oblike duevnih teav prizadenejo prav vsakega izmed nas, duevno bolezen obremenjujejo veliki predsodki o nevarnosti in nekompetentnosti duevno bolnih in posledi?no stigmatizaciji in celoviti drubeni diskriminaciji obolelih. To obolele in tudi njihove svojce postavlja na drubeno margino kljub temu, da tevilo duevnih obolenj nara?a. Ne samo v Sloveniji, ne samo v dravah s tranzicijo, temve? tudi v zahodnoevropskih dravah. Okoli milijon ljudi vsako leto stori samomor. Med 10 in 20 milijoni jih neuspeno poskusi kon?ati svoje ivljenje. 24 milijonov ljudi trpi za shizofrenijo. Okoli 70 milijonov ljudi je odvisnih od alkohola. Po oceni svetovne zdravstvene organizacije kar okoli 450 milijonov ljudi po svetu trpi za duevnimi ali nevrolokimi motnjami ali pa psihosocialnimi teavami, izvirajo?imi iz zlorabe drog in alkohola.
Obstajajo podatki, da ima vsaka ?etrta druina med svojimi ?lani posameznika, ki trpi za duevnimi motnjami. To tevilo se ve?a s staranjem prebivalstva, nara?a zaradi najrazli?nejih pritiskov iz okolja, vse ve?jih pri?akovanj drube, nestabilnih gospodarskih in socialnih razmer, klimatskih sprememb in z njimi povezanih groenj ter negotove prihodnosti. Vse to bremeni ljudi in ustvarja stisko, ki lahko privede tudi do obolenj. Posledi?no gre za problem, ki pomembno vpliva na kakovost ivljenja posameznika, druine in celotne skupnosti, zato mu je treba posvetiti posebno celovito drubeno pozornost.
Pomemben korak na podro?ju varstva pravic in svobo?in oseb z duevnimi motnjami, je bil storjen lani, ko je parlament sprejel Zakon o duevnem zdravju, na katerega smo ?akali dolgih 15 let. Zakon se je pri?el uporabljati letos avgusta. S tem se je Slovenija uvrstila med tiste drave ?lanice EU, ki imajo to podro?je ustrezno zakonsko urejeno. Odpravljena je bila namre? pravna vrzel v zvezi s postopkom sprejema oseb v psihiatri?no bolninico proti njihovi volji, na katero je e leta 2003 opozorilo Ustavno sodi?e, poleg tega pa v skladu z zahtevami mednarodnih konvencij o ?lovekovih pravicah in smernicami Svetovne zdravstvene organizacije ter EU vpeljal ustrezno varovanje pravic oseb tudi v drugih postopkih obravnave, e zlasti v primerih uporabe posebnih metod zdravljenja in varovalnih ukrepov. Pomembno je, da je zakon uvedel zastopstvo pravic oseb na podro?ju duevnega zdravja ter porazdelil skrb za osebe z dolgotrajnimi teavami med razli?ne strokovnjake, s ?imer je vzpostavil temelj za njihovo celostno obravnavo.
V Dravnem svetu smo zakon podprli ob tem pa izrazili tudi potrebo, da bi v Sloveniji organizirali forenzi?no bolninico, s ?imer bi sistemsko uredili problematiko duevnih bolnikov z nevarnostjo povzro?itve kriminalnih dejanj, katerim bi sodi?a namesto zaporne kazni izrekla ukrep obveznega psihiatri?nega zdravljenja. Zagotovili bi varnost tistim bolnikom, ki niso izvajali kriminalnih dejanj. Opozorili smo tudi na problematiko prisilne privedbe in poudarili, da naj bo takih primerov ?im manj ter naj se ob tem v najve?ji meri upoteva navodila psihiatri?ne stroke ter v ?im manji meri uporablja represijo.
Prav tako smo opozorili, da je v Sloveniji en psihiater na 10.000 prebivalcev premalo. Oktobra letos smo v tej dvorani organizirali tudi delovni posvet o predlogu Nacionalnega programa duevnega zdravja, kjer je bil javno predstavljen predlog, prisotni s strani strokovne javnosti in civilne drube pa so predstavnike vlade seznanili z dopolnili, predlogi, mnenji in pripombami na program.
Spotovani, v Dravnem svetu, kot drugem domu slovenskega parlamenta, zavzeto zastopamo interese strokovne civilne drube in v skladu z duhom Deklaracije za duevno zdravje Evropske unije vklju?ujemo v procese soodlo?anja o zadevah javnega pomena tudi nevladne organizacije na podro?ju duevnega zdravja. Ob dnevu ?lovekovih pravic in svobo?in elim izpostaviti nenadomestljivo vlogo civilne drube za uresni?evanje ustavnih pravic prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije. Njeno delovanje je eden od klju?nih pogojev za vsestransko uveljavljanje na?el pluralnosti in demokracije, a tudi za trajnostno naravnan drubeni razvoj, dvig ravni drubene blaginje, kakovosti ivljenja ter socialne varnosti.
Vsem skupaj naj ob tej prilonosti zaelim ustvarjalno izmenjavo mnenj in uspena nadaljnja prizadevanja za enakopravnejo in strpnejo drubo. Hvala.
SRE?KO BRUMEN: Hvala lepa. K besedi vabim gospoda Borisa utari?a, dravnega svetnika, predstavnika interesov socialnega varstva. Prosim.
BORIS UTARI?: Gospe in gospodje, elim dober dan. V imenu Komisije Dravnega sveta RS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide vas vse skupaj lepo pozdravljam na dananjem posvetu ob dnevu ?lovekovih pravic in vam hkrati tudi izraam pripravljenost, da bo naa komisija po svoji pristojnosti se maksimalno potrudila, da obravnava vae probleme in poskua tudi artikulirati kakne konkretne predloge in jih posredovati tako v obravnavo celotnemu Dravnemu svetu, kakor tudi drugim pristojnim dravnim organom. Lani samo na ta dan praznovali 60-letnico splone deklaracije o ?lovekovih pravicah, o kateri je na predsednik Dravnega sveta ravnokar zelo obirno in tudi podrobno stvari pojasnil tudi z vidika ljudi, ki imajo teave v duevnem zdravju. Poleg te deklaracije je pa po mojem mnenju zelo pomembno, da je leta 2006 generalna skup?ina OZN sprejela tudi Konvencijo o pravicah invalidov, ki je bila lani aprila ratificirana v Dravnem zboru RS, pred dvema tednoma pa jo je podpisala Evropska skupnost, kar se je zgodilo prvi? v njeni zgodovini, saj doslej e ni formalno uspela nobene mednarodne listine OZN. Ker je konvencija pravno zavezujo?a, to pomeni, da bo odslej imela odlo?ujo? vpliv na dravne politike do invalidov, hkrati pa tudi zelo pomembno vlogo pri uresni?evanju socialne varnosti ljudi s teavami v duevnem zdravju, kajti ko uveljavljajo pravice do invalidskega in socialnega varstva, tudi oni v celoti ali deloma vstopajo v sistem invalidskega varstva. Konvencija o pravicah invalidov predstavlja dogledno tenjo invalidov, da vsaka drava izoblikuje svoj holisti?en in komplementaren odnos do invalidov, v katerem invalidi legalno uveljavljajo svoje pravice na podro?ju ?lovekovih svobo?in, hkrati pa tudi invalidi samo po svojih mo?eh uveljavljajo lastne aktivne socialne vloge, ki jih je drava dolna podpirati z ustreznimi ukrepi. Takna civilizacijska ureditev je v dolo?eni meri prav tako v podporo humanitarnim organizacijam oz. organizacijam bolnikov, ki delujejo na podro?ju duevnega zdravja, kakor tudi obratno, vsi doseki na podro?ju duevnega zdravja podobno podpirajo tiste invalide, ki se poleg svoje invalidnosti sre?ujejo e s problemi duevnega zdravja.
Slovenija je po Ustavi pravna in socialna drava, v kateri se zavedamo, da morata biti gospodarski in socialni razvoj usklajen. V Sloveniji zagotavljamo vsakemu dravljanu enake ?lovekove pravice in temeljne svobo?ine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politi?ne in druga prepri?anja, gmotno stanje, izobrazbo, drubeni poloaj, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoli?ino, kar je seveda zapisano v slovenski Ustavi. Zelo pomembno je, da je v letu 2008 bil sprejet tudi Zakon o duevnem zdravju. V javni razpravi pa je nacionalni program s podro?ja duevnega zdravja, za katerega se je treba vsekakor zavzemati, da se ?im prej sprejme.
V zvezi z implementacijo tega Zakona o duevnem zdravju je pomembno mnenje oz. moramo upotevati tudi mnenje pravnih strokovnjakov, ki poudarjajo, da bo potrebno v praksi ta zakon podrobno preu?iti z vidika pravilnega izvajanja v skladu z 19. ?lenom Ustave RS, ki ureja varstvo osebne svobode ter 51. ?lenom te nae Ustave, ki ureja pravico do zdravstvenega varstva in opredeljuje, da nikogar ni mogo?e prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih dolo?a zakon.
Kot invalid, ki sem bil prisiljen od svojega otrotva, kljub prijaznemu pa v?asih tudi neprijaznemu drubenemu okolju, ustvarjalno sooblikovati svoj ivljenjski stil, s katerim sem dosegel skoraj vse dosegljive aktivne socialne vloge na drubenem polju in v osebnem ivljenju, pri?akujem ve?jo ob?utljivost za potrebe ljudi s teavami v duevnem zdravju, in sicer v vsakdanjem ivljenju, tako na podro?ju izobraevanja, zaposlovanja, vklju?evanja v socialno, kulturno, politi?no ivljenje, zagotavljanje primernih bivalnih pogojev ter seveda interesnega zdruevanja. Tako, kot invalidi, se namre? tudi ljudje s teavami v duevnem zdravju ne elijo ve? videti kot moteni ali ranljivi posamezniki, ki jih obvladujejo simptomi in diagnoze, ampak kot enakopravni dravljani z razli?nimi vlogami, spretnostmi in kvalifikacijami.
Izraam prepri?anje, da mora v nai dravi e posebno pozornost posve?ati uresni?evanju splone deklaracije o ?lovekovih pravicah prav z vidika ljudi s teavami v duevnem zdravju, za katere interesne organizacije na podro?ju civilne drube izvajajo celo vrsto zelo koristnih socialnih in drugih programov in so tudi pobudnice dananjega posvetovanja. Iz zgodovine je znano, da so se ljudje v vsem svojem civilizacijskem razvoju sre?evali tudi z motnjami v duevnem zdravju. S?asoma so se nabirala nova in nova izkustvena spoznanja, znanost pa na?rtno raz?lenjuje vzroke za motnje duevnega zdravja. V zvezi s tem izraam pri?akovanje, da bodo tudi v slovenskem prostoru v ?im ve?jem obsegu dosegljivi sodobni doseki t.i. bioloke psihiatrije in t.i. vedenjske psihiatrije, kar naj vse prispeva k ve?anju kvalitete ivljenja ljudi s taknimi ali druga?nimi teavami v duevnem zdravju. elim vam uspeno delo. Hvala.
SRE?KO BRUMEN: Hvala lepa. K besedi vabim gospoda Petra Pouna, dravnega svetnika, predstavnika interesov zdravstva. Prosim.
PETER POUN: Hvala, gospod predsedujo?i. Spotovani predsednik, predstavniki vlade, dragi gostje! Kot je e predsednik Dravnega sveta mag. Bla Kav?i? povedal, smo kot parlamentarna institucija v sodelovanju z drutvi, ki delujete na podro?ju duevnega zdravja krepko pospeili sprejem Zakona o duevnem zdravju. Zakon je tako postavil izhodi?a za nadaljnje urejanje tega podro?ja in eden prvih pomembnih korakov sedaj pred nami predstavlja ravno sprejemanje predloga nacionalnega programa varovanja duevnega zdravja v Republiki Sloveniji. Ravno v zvezi s tem predlogom oz. dokumentom nacionalnega programa smo v Dravnem svetu v mesecu oktobru organizirali delovni posvet, na katerega smo povabili vso zainteresirano strokovno javnost, predstavnike predlagateljev, pripravljavce ter predvsem pacientska zdruenja. Na delovnem posvetu v tej dvorani, ki je potekalo v izjemno prijaznem vzduju, kar ni vedno navada, kadar se razpravlja o takih programih. Pridobili smo tudi pripombe na izvajanje Zakona o duevnem zdravju. Kljub nekaterim kriti?nim pripombam na ta zakon in potrebi po dopolnitvi zakona pa sem prepri?an, da je zakon prinesel veliko koristi na tem podro?ju. Na posvetu so predvsem izvajalci zdravstvene dejavnosti opozorili na neustrezno dolo?bo 58. ?lena zakona, ki dolo?a, da mora sprejemni zdravnik o sprejemu osebe v oddelek pod posebnim nadzorom obvestiti najblijo osebo oz. zakonitega zastopnika v tirih urah od sprejema. O zadranju osebe na sprejemnem oddelku pa obvestiti tudi pisno direktorja bolninice. Ta mora v skladu z naslednjim 59. ?lenom zakona o sprejemu pacienta v oddelek pod posebnim nadzorom takoj obvestiti pristojno sodi?e. Tako je zakon sprejem v psihiatri?no bolninico spremenil v upravni postopek in dal prednost formi oz. postopku pred vsebino. S tem je seveda bistveno posegel v avtonomijo pacientov in pacientk ter jim dodelil pasivno vlogo namesto aktivne ter vzpostavil nezaupanje med pacientom in zdravnikom. Potrebno se je zavedati, da cilje destigmatizacije oseb z duevnimi motnjami ne moremo dose?i z intenziviranjem procedur za prepre?evanje destigmatizacije, ampak z aktivno vlogo vseh institucij, tako dravnih kot tudi nevladnih, strokovnjakov in pacientskih zdruenj, ki delujejo na tem podro?ju.
V zvezi z obveznostjo obve?anja najblije osebe zakonitega zastopnika je potrebno izpostaviti, da bo potrebno ta 58. ?len zakona uskladiti tudi z dolo?bami Zakona o varstvu osebnih podatkov, saj je podatek o hospitalizaciji varovan kot ob?utljiv osebni podatek. Posebno pozornost bomo morali posvetiti tudi 39. in 70. ?lenu glede podaljanja zadranja bolnika na oddelku pod posebnim nadzorom najmanj 14 dni pred potekom roka iz sklepa sodi?a.
Na omenjenem posvetu o predlogu nacionalnega programa varovanja duevnega zdravja je bila izraena tudi potreba po ve?ji medsektorski naravnanosti programa in potreba po usklajenem na?rtovanju in povezovanju aktivnosti med posameznimi slubami in izvajalci za zdravljenje oseb z duevnimi motnjami, pacienti, njihovimi svojci, stroko, da bi se laje obvladovalo podro?je psihosocialne problematike. Razlog za skrb v duevnem zdravju prebivalcev Slovenije gre iskati tudi v slabi samopodobi prebivalcev. O tem je veliko pisal e prof. Trstenjak. Potrebno bi bilo pozitivno samopodobo za?eti graditi e iz temeljev. Ministrstvo za olstvo in port bi moralo preko svetovalnih slub, v vrtcih, olah in drugih pedagokih ustanovah, nameniti ve?jo vlogo ozave?anju starev, u?encev in u?iteljev o pomembnosti pozitivnih medsebojnih odnosov, o vzpostavljanju potrebne in kulturne komunikacije, o graditvi pozitivnega odnosa do ivljenja. To nalogo bi morale opravljati tudi socialne slube v podjetjih, lokalnih skupnostih in drugje. Preventivno varovanje duevnega zdravja se mora pri?eti e v otrotvu oz. najzgodneji mladosti. Tu imajo seveda pomembno vlogo tudi svetovalni centri za otroke, mladostnike in stare. V tem smislu bo potrebno nacionalni program dopolniti s postavitvijo mree centrov s kriznimi skupinami. Mrea slub oz. izvajalcev storitev pa bi morala biti bolj natan?no opredeljena ne samo s socialnimi slubami in psihiatri?no stroko, temve? tudi s splonimi zdravstvenimi slubami ter v tem okviru okrepiti vlogo svetovalnih slub v vrtcih, olah in domovih za stareje.
Nacionalni program bo moral natan?neje opredeliti tudi razvoj psihologije, psihoterapije in delovanje nevladnega sektorja, ki deluje na podro?ju duevnega zdravja. Ravno nevladni sektor je namre? v veliki meri prepu?en sam sebi in svoji lastni iznajdljivosti za pridobivanje potrebnih sredstev. Ustrezno pa bo potrebno tudi vrednotiti rezultate dela nevladnih organizacij na tem podro?ju.
Kot predstavnik interesov zdravstva v okviru Dravnega sveta bom storil vse, da se bo tako Zakon o duevnem zdravju, kakor tudi nacionalni program varovanja duevnega zdravja dopolnil in spremenil v tistih dolo?bah, ki jih narekujejo vsakodnevni zapleti pri prakti?nem izvajanju. Prav tako bomo v Dravnem svetu aktivno spremljali pripravo akcijskega programa za varovanje duevnega zdravja, ki pa bo moral vsebovati vse konkretne pripombe iz strokovnega podro?ja in nevladnega sektorja.
Hvala vam, da ste se odlo?ili z dananjim posvetom prispevati k obeleitvi svetovnega dneva ?lovekovih pravic. Hvala.
SRE?KO BRUMEN: Hvala lepa. Na vabilo za dananji posvet so se nam odzvali tudi na Ministrstvu za zdravje, zato k besedi vabim gospoda prim. Janeza Remkarja, direktorja Direktorata za zdravstveno varstvo na Ministrstvu za zdravje.
PRIM. JANEZ REMKAR: Dober dan, gospod predsedujo?i. Pozdrav predsedniku Dravnega sveta gospodu Blau Kav?i?u, predsedniku Odbora za zdravstvo, socialo, gospodu utari?u in seveda vsem prisotnim v dvorani, predstavnikom nevladnih organizacij, seveda tudi v imenu mojega ministra gospoda Boruta Miklav?i?a.
Moram re?i, da sem se z veseljem odzval temu vabilu, ker tema je izredno pomembna. Sam sem bil soo?en, bom odkrit, tudi v druini sem soo?en s tem problemom, poleg tega sem se pa dajal, ?e smem tako re?i, tri leta in pol kot direktor direktorata po eni strani s pravniko stroko, po drugi strani zdravniko stroko, da smo nekako uskladili, usklajevanje je bilo pa izredno teko. Nekateri ste sledili, ste sodelovali, pomagali in se vam ob tej priliki tudi zahvaljujem.
Pri nas v nai dravi imamo marsikaj normativno zelo dobro urejeno, vendar v izvedbeni fazi nam pa vse manjka. To je tudi ena ocena, ki smo jo dobili v zadnjem ?asu s strani Evropskega sodi?a v primeru ilih. To je vsem vam poznana zadeva. Kaj narediti? Zadeve so se na podro?ju zdravstva za?ele urejevati v letih 1970, ko smo za?eli z razli?nimi reformami. Moram priznati, predvsem na tem podro?ju v smislu finan?nih in organizacijskih sprememb. Marsikje tudi zelo na deklarativni ravni. V 90-ih letih so pa stopile v ospredje pravice bolnikov, ?lovekove pravice. Te pravice so tevilka ena tudi v tem trenutku na vseh sestankih, ki jih imam kot direktor direktorata v okviru zdravstva. Mirno lahko re?em, da na tem segmentu v Sloveniji zaostajamo. Sami naletite na teave, ki jih imamo na samem ministrstvu v tem trenutku z neposredno cehom, ki se navezujejo ravno na tisto, kar je najbolj pomembno v kontekstu ?lovekovih pravic, pravic bolnika, in sicer po aktivni participaciji dravljanov v zdravstvenem sistemu. Tenja po monosti ve?je izbire uporabnikov in seveda po drugi strani uveljavljanje temeljnega koncepta ?lovekovih pravic.
Moram re?i, da tukaj nastopajo problemi. Problemi nastopajo predvsem, kar se ti?e pacientov, bolnikov v izjemno asimetri?ni situaciji med bolnikom in zdravnikom oz. zdravstvenim osebjem. Zgodovina pa? pove, da je bilo to razmerje popolnoma asimetri?no. Bolnik se je v celoti prepustil zdravstvenemu osebju in na nek na?in je ta vloga prisotna v nai lepi Sloveniji tudi e danes. elimo pa, da se to spremeni. Ponovno poudarjam, ne samo na deklarativni ravni, tudi v ivljenju. Kljub vsemu temu, mislim, da e gremo v to smer, pa bo e vedno ostala dolo?ena asimetrija popolne enakovrednosti. Moramo vedeti, popolna enakovrednost je prakti?no nemogo?e dose?i. Mnogokrat se spotaknemo ob samem razumevanju bolezenskega procesa, patolokega procesa, razlage so izredno teke. Skratka, dolo?ena asimetrija bo ostala. Omenjeno je bilo e, da imamo v Sloveniji kar veliko tevilo bolnikov z duevnimi motnjami. Po podatkih svetovne organizacije je prizadete 12 % populacije in zaradi tega Svetovna zdravstvena organizacija stalno opozarja na posebno pozornost, subtilnost na tem podro?ju.
V Sloveniji smo morda e toliko bolj okueni, ker imamo na posebnem segmentu, to pomeni samomorilnosti izjemno velike teave in tu stopajo v ospredje ljudje, stareji od 65 let. Veste pa, da se izredno hitro staramo kot populacija in tega problema imamo iz dneva v dan ve?. Na drugi strani pa danes je verjetno osrednja tema stigmatizacija, diskriminacija. To sta izjemno pomembna dejavnika, ki ogroata duevno zdravje, zato lahko ukrepi za njuno prepre?evanje zelo pripomorejo k vsem pobudam za izboljanje duevnega zdravja. Stigma in s tem socialna izklju?enost sta veliko breme za osebe z duevno motnjo in njihove svojce. Zaradi stigmatizacije lahko osebe odlaajo z vklju?itvijo v zdravstveno oskrbo in tudi to je problem. Ampak, spet osebna izkunja. Eno imamo v besedah. Danes se bomo vsi razumeli. Naj se pa vsak izmed nas ozre sam vase, kaken ima odnos do duevnega bolnika, ko ga sre?a, ali se ga ustrai, ali se ga boji, kako razume to bolezen. Vsak od vas naj se to vpraa. In ?e bi se to za?eli spraevati vsi, bi se verjetno za?eli po?asi spreminjati. Lahko je biti meni sedaj deklarativen, ko govorim pred vami, ampak popolnoma druga situacija pa je, ko sem v kontaktu s takim bolnikom. Govorim iz osebne izkunje. Druina je bila pravzaprav izolirana. Ob sosedih na intelektualnem nivoju so se nas bali. Vsak naj se zamisli in potem bomo s to stigmatizacijo mogo?e naredili kaken korak naprej.
Na ministrstvu smo si prizadevali najti neko celovito reitev, ki bi nam zagotovila dejansko dobro, ki je e sedaj, hospitalno obravnavo, ampak ne prekinitev, to, kar imamo sedaj, nadaljevanje terapije v doma?em okolju, v organizirani obliki in s tem znievati ponovne hospitalizacije. Tako je zastavljeno. Kako nam bo uspelo? Glejte, tu smo spet vsi odgovorni. Nesporno to seveda pomeni dodatna finan?na sredstva in tako dalje. Nevladne organizacije ste tu, imate znanje, ste pripravljeni sodelovati na nas oz. na politiki in seveda odlo?itvah, je pa pomembno, kako bomo to spravili v ivljenje.
Kot sem e omenil, teave so bile izjemne. Moram re?i, da so padale tudi trde besede med menoj in posameznimi predstavniki stroke in prava. Pravniki so se hoteli vtikati popolnoma v vse, tudi v tisto zdravniko avtonomijo in obratno – zdravniki nismo hoteli dopustiti ni?. Skratka, tu je bila vrsta problemov. Ne bom govoril o tem, ker imam omejen ?as.
Rad bi pa poudaril nekaj, kar se mi zdi izjemno pomembno. Uvedli smo intitut zastopnika pravic osebe na podro?ju duevnega zdravja. Uvedli smo ga. Kako ga bomo spravili v ivljenje, je spet naa naloga. Do tega zastopnika imajo pravico osebe v vseh postopkih obravnave v oddelku pod posebnim nadzorom, v varovanem oddelku in v nadzorovani obravnavi. Torej, ta intitut je v tujini mo?no razvit. Pri nas so se do uveljavitve zakona o duevnem zdravju z zastopnitvom praviloma ukvarjale le nevladne organizacije. Vendar ta dejavnost ni bila razvita sistemsko in osebe zanjo niso bile posebej usposobljene. Pogosto se je pri nas zamenjevalo tudi intitut zagovornika po uradni dolnosti, kar je odvetnik. Skratka, to ne smemo meati. Zastopnik v okviru Zakona o duevnem zdravju ne omogo?a, to pa opozarjam, nadzora in zagotavljanja varstva pravic oseb v vseh postopkih obravnave v mrei izvajalcev programov in storitev za duevno zdravje. Osebe z duevnimi motnjami bodo imele pravico do zastopnika pravic osebe na podro?ju duevnega zdravja le v postopkih in obravnavah na oddelkih, kot sem omenil, s posebnim nadzorom ali pa, kot bom rekel, ko smo nekako prisiljeni v to obravnavo. Skupni imenovalec navedenih obravnav je, da se osebi praviloma omejuje nekatere temeljne ?lovekove pravice, zlasti pravico do prostega gibanja. Zato je zakonodajalec osebam v teh situacijah poleg pravice, opozarjam, poleg pravice do zastopnika po pacientovih pravicah, govoril sem o odvetniku, ena plat. Drugo plat imamo – zastopnik po pacientovih pravicah. Sedaj imamo pa e zastopnika za bolnike z duevnim zdravjem, ki so prisilno hospitalizirani. Torej, vloga tega je pa kakna. Sodelovanje v postopkih pridranja v oddelkih pod posebnim nadzorom in v varovanih oddelkih oz. nadzorovani obravnavi, spremljanje sprejemov in premestitev. Zastopnik bo moral preverjati, ali se dosledno upotevajo dolo?ila zakona o vodenju posebnih evidenc glede uporabe varovalnih ukrepov, posebnih metod. Torej, sede bo v psihiatri?nih ustanovah, vendar imenovan bo pa s strani Ministrstva za delo, druino in socialne zadeve. Skratka, postavili smo ga intersektorsko, interdisciplinarno, spet namenoma, da bi ?im bolj, v naih glavah smo imeli tako idejo, zagotovili neodvisnost. Jasno, da bo ta zastopnik vezan na poklicno skrivnost in vse ostalo.
Zastopnik bo opravljal to delo nepoklicno, upravi?en do nagrade povrnitve strokov, vsaj v za?etku smo si tako zamislili, kajti profesionalizacija ima seveda tudi druge slabe strani. Rad bi morda za zaklju?ek e opozoril, da zastopnika pravic na osebju podro?ja duevnega zdravja imenuje minister, pristojen za socialno varstvo. Zelo pomembno, spet zaradi interdisciplinarne povezanosti, na podlagi javnega poziva po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za zdravje. Sedaj pa, predvidena oz. zahtevana izobrazba, najmanj visoka izobrazba, opravljen poseben izpit za zastopnika, pet let delovnih izkuenj s podro?ja duevnega zdravja in seveda tisti, ki ni bil pravnomo?no obsojen na nepogojno kazen zapora. Na Ministrstvu za delo, druino in socialne zadeve. V tem ?asu e poteka izobraevanje kadrov, kandidatov za zastopnike, saj bodo ti morali imeti opravljen poseben izpit, in sicer iz poznavanja stratekih dokumentov zakonodaje duevnega zdravja, ?lovekovih pravic, posebno znanje iz podro?ja stigmatizacije, kar je pomembno, temelji pojmi o duevnem zdravju, na?ina komuniciranja – izjemno pomembno, in seveda koncept samega zastopanja oz. varovanja osebnih podatkov.
Predvidoma bodo prvi zastopniki pravic oseb na podro?ju duevnega zdravja za?eli delovati januarja 2010, upam. V sodelovanju z Ministrstvom za delo, druino in socialne zadeve bomo pozorno spremljali njihovo delovanje ter v skladu z ugotovitvami tudi pristopali k spremembam. Moram re?i tisto, kar je moj predgovornik govoril, smo se e pogovarjali s pravosodjem, kako to reiti, ker je ta termin oz. ?asovne omejitve so dejansko problemati?ne. Ampak, to je bil takrat v tistem trenutku konsenz, kar se ti?e prava in medicine.
Spotovani prisotni v dvorani, jaz se bom moral posloviti, al imam ogromno zadolitev. elim vam uspeno delo. Vse tisto, kar boste danes zaklju?ili, elim, da na Ministrstvo za zdravje posredujete in seveda tudi na Ministrstvo za delo. Jaz verjamem, da bomo nali skupno pot, ki bo dobra za bolnike, za katere smo prevzeli skrb. Hvala za pozornost.
SRE?KO BRUMEN: Hvala lepa. Kadar govorimo kot nevladne organizacije, za nas velja, da je mati?no ministrstvo Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve. Pomaga pri pripravi zakonodaje, strategije na podro?ju duevnega zdravja, socialnega varstva in nenazadnje tudi pri sofinanciranju naih programov.
Na oder vabim gospo Marjeto Ferlan Isteni?, sekretarko na Ministrstvu za delo, druino in socialne zadeve. Prosim.
MARJETA FERLAN ISTENI?: Dober dan. Lepo pozdravljeni v imenu Ministrstva za delo, druino in socialne zadeve. e posebej pozdravljam predsedujo?ega in seveda tudi predsednika Dravnega sveta gospoda Blaa Kav?i?a in vse ostale gospe in gospode, ki ste danes prili sem, da se sliimo v skupni besedi ob dnevu ?lovekovih pravic.
Mednarodni dan ?lovekovih pravic, ki ga obeleujemo 10. decembra, bodo tudi letos zaznamovala opozorila k razli?nim krenjem ?lovekovih pravic. Gospodarska kriza ne sme biti izgovor za zmanjevanje ?lovekovih pravic na katerem koli podro?ju, e zlasti pa ne na socialnem podro?ju. e posebej je potrebno zagotavljanje ?lovekovih pravic tistim skupinam, ki se najpogosteje znajdejo v stiskah. To so otroci, stareji, invalidi in osebe s teavami v duevnem zdravju. Gospodarska kriza je pustila sledi tudi na podro?ju duevnega zdravja vsega prebivalstva, zato upamo, da bodo tudi novi instituti,ki jih je sprejelo nae ministrstvo, pripomogli k zmanjevanju duevnih stisk. V letu 2008 je bil sprejet Zakon o duevnem zdravju, ki je pri?el veljati avgusta 2009. Novi zakon na novo ureja podro?je duevnega zdravja, ki prinaa tevilne novosti, tako v okviru zdravstvenega podro?ja kot tudi socialnega podro?ja. Tako bodo v skladu z veljavnim zakonom uvedeni novi instituti v pristojnosti Ministrstva za zdravje kot tudi Ministrstva za delo, druino in socialne zadeve. Zakon o duevnem zdravju je nekaken kompromis med zahtevo po za?iti pravic uporabnikov duevnega zdravja in ohranjanjem strokovne mo?i, med skupnostnim modelom duevnega zdravja in tradicionalnim obravnavanjem uporabnikov ter med medicinskim in socialnim pogledom na duevno stisko. Zakon prinaa tevilne nove reitve. Obveznost odvetnike podpore uporabnikov v postopkih pred sodi?em, institut zastopnika, nadzorovano obravnavo v skupnosti in koordinator nadzorovane obravnave v skupnosti ter obravnavo v skupnosti in koordinatorja obravnave v skupnosti. e enkrat poudarjam, da gre tukaj za dva lo?ena koordinatorja. Torej, koordinatorja obravnave v nadzorovani obravnavi in koordinatorja obravnave v skupnosti.
e ena pomembna zadeva, ki jo zakon prinaa. To je pravna podlaga za nacionalni program duevnega zdravja, ki je trenutno v pripravi. Vsi toplo upamo, da bo tudi nacionalni program zagledal svetlo lu? v pri?etku prihodnjega leta. V okviru naega ministrstva je poudarek predvsem na uvajanju novih institutov. e posebej je pomembna vloga koordinatorja obravnave v skupnosti, ki vstopa v ivljenje uporabnikov po zaklju?enem zdravljenju. Koordinator obravnave v skupnosti bo uporabniku pomagal pri vklju?evanju v ivljenje v skupnosti in mu tako s pomo?jo razli?nih slub pomagal pri kvalitetnejem ivljenju v skupnosti. 19 koordinatorjev, zaposlenih pri centrih za socialno delo, je v mesecu novembru 2009 e pri?elo s svojim poslanstvom. Za vse koordinatorje obravnave v skupnosti je organizirano tudi strokovno izobraevanje z mese?no supervizijo. V prihodnjih tirih letih pa je v mrei, ki bo pokrivala celotno Slovenijo, predvideno delovanje 30-ih koordinatorjev obravnave v skupnosti. Ker gre za strokovno zelo zahtevno delo, ki bo povezano s terenskim delom, z individualnimi razgovori, organizacijo multidisciplinarnih timov, urejanjem dokumentacije, spremljanjem oseb, bo v blinji prihodnosti za pokrivanje potreb na terenu najverjetneje pove?ati tevilo koordinatorjev. Te potrebe bomo na terenu spremljali skupaj s koordinatorji in nanje seveda tudi ustrezno reagirali. Zakon pa uvaja tudi zastopnike pravic oseb v duevnem zdravju. Tu gre za nov institut, ki ga bomo po?asi razvili in po?asi implementirali v drubo.
Pri pripravi Zakona o duevnem zdravju je bilo za obdobje prihodnjih tirih let predvideno delovanje osemnajstih zastopnikov na celotnem obmo?ju Slovenije. Ker gre za nov institut, se v praksi pojavljajo tevilna vpraanja, ki so povezana z dosegljivostjo, odprtostjo in na?inom delovanja zastopnikov pravic oseb. Gre za vpraanja, ki jih bo potrebno v ?im krajem ?asu razreiti, postaviti u?inkovito in odzivno mreo, ki bo v korist vsem tistim, ki zastopnika potrebujejo. Pri postavitvi mree pa se bo potrebno prilagajati tako glede na potrebe okolja, kot tudi razpololjivosti finan?nih virov. Zastopniki, ki so e v procesu izobraevanja, bodo predvidoma pri?eli, popravljam prim. Remkarja, predvideno je v mesecu februarju 2010. Zastopnike bo imenoval in razreeval minister, pristojen za socialno varstvo na podlagi javnega poziva, ki ga izvede Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve. Zastopniki bodo imenovani za obdobje petih let, izbrani zastopniki pa bodo delovali v okviru obstoje?ih psihiatri?nih bolninic in bodo delovali regijsko.
Tako zastopniki kot tudi koordinatorji obravnave v skupnosti so novi instituti. To so novi profili, ki bodo v nao skupnost prinesli marsikaj novega, v?asih tudi kaj neelenega in nereljivega. Zato pa smo tukaj mi, razli?ni strokovnjaki, ki bodo te napake odpravljali, popravljali in iskali nove, bolj ustrezne reitve v korist uporabnikom, osebam v stiski. Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve je v sklopu nalog, ki jih prinaa Zakon o duevnem zdravju, e objavilo tri pravilnike.
Pravilnik o na?inu in vsebini obravnave v skupnosti ter vsebini, pogojih in na?inu opravljanja izpita za koordinatorja obravnave v skupnosti. Ta pravilnik je bil podlaga za izobraevanje koordinatorjev in za izpit, ki so jih vsi koordinatorji morali opraviti. V tem trenutku imamo izobraenih 30 koordinatorjev obravnave v skupnosti, ki so pripravljeni na delo.
Drugi pravilnik je pravilnik o kadrovskih, tehni?nih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na podro?ju duevnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije. Ta pravilnik je zelo pomemben za delo v posebnih socialnovarstvenih zavodih in tistih domovih za stareje ob?ane, ki bodo imeli varovane oddelke. Ministrstvo pa svojega poslanstva ni pri?elo ele s sprejemom Zakona o duevnem zdravju. Nasprotno. e ve? kot desetletje na razli?ne na?ine spremljamo podro?je duevnega zdravja, tako v okviru redne javne slube, kot tudi v okviru programov socialnega varstva. S sofinanciranjem programov socialnega varstva smo pri?eli e v za?etku 90-ih let. Tako smo pripomogli k iritvi mree programov, ki jih v celoti izvajajo nevladne organizacije. Naj natejem najpomembneje. Paradoks, ki danes sodeluje pri organizaciji tega posveta. Altra, Ozara, ent, Vezi in e tevilne druge manje nevladne organizacije. Programi, ki so jih razvili, pa so slede?i. Stanovanjske skupine, dnevni centri, svetovalne pisarne, telefonsko svetovanje ljudem v duevni stiski, zagovornitvo ter drugi podporni programi. Poleg vseh teh navedenih programov pa ministrstvo sofinancira e tevilne druge manje programe, ki so prav tako zelo pomembni za kvalitetneje ivljenje ljudi v stiski. To so skupine za samopomo? ljudem s teavami v duevnem zdravju, skupine za svojce, socialna mrea in drugi razli?ni manji programi. Viina namenjenih sredstev vseh programov s strani naega ministrstva znaa ve? kot 2 milijona evrov s strani prora?una. Sredstva so ve?inoma namenjena za stroke strokovnih delavcev, ki sodelujejo v teh programih. Tu pa so e tevilne ure prostovoljcev, ki prav tako prinaajo dodano vrednost k omenjenim programom.
Tukaj nekje bi se ustavila in e enkrat povzela. Veliko je bilo narejenega do sedaj, veliko truda je bilo vloenega. Pred nami je e veliko odprtega in verjamem, da bomo s skupnimi mo?mi poiskali reitve tudi za tista vpraanja, ki so odprta in morda tudi teje reljiva. Vse to pa bo mono le s skupnim sodelovanjem vseh pristojnih slub in z istim ciljem – v korist uporabnikom. V korist uporabnikom! Te besede naj ne veljajo samo danes ob dnevu ?lovekovih pravic, ko je dan, ko se izrekajo tevilne elje in obljube. Te besede naj veljajo tudi vnaprej in to za vse, ki potrebujejo pomo? pri uveljavljanju teh pravic. Ne glede na to, ali so to otroci, stareji, invalidi ali osebe s teavami v duevnem zdravju. Hvala lepa in uspeen dan e naprej.
SRE?KO BRUMEN: Hvala lepa. Naslednji je bil predviden gospod Janez Jug, direktor Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij pa mislim, da ga sedaj tukaj v dvorani ne vidim. ?e se nam bo pridruil kasneje, ga bomo prosili za nekaj besed.
Rad bi vas pozval, da ob koncu tega dananjega posveta je predvidena javna razprava in kdor bi se elel aktivno vklju?iti v to razpravo, bi vas prosil, da te listke, ki jih imate pred seboj, izpolnite in jih prinesete do mene.
Kot je e gospa Isteni? povedala, kaj nevladne organizacije po?nemo, pa bi sedaj na oder povabil gospod dr. Suzano Oreki, podpredsednico Drutva Altra in predstavnico koordinacije nevladnih organizacij s podro?ja duevnega zdravja, da nam predstavi nekaj iz naega irokega dela. Hvala lepa.
DR. SUZANA OREKI: Pozdravljeni vsi skupaj. Jaz imam pripomo?ek power point. Prihajam iz Drutva Altra, kjer sem redno zaposlena. Mislim, da bo sedaj deseto leto. Pred tem sem pa kot tudentka in prostovoljka sodelovala v prizadevanjih Altre ter tudi ostalih organizacij, kot je bil prvi projekt zagovornitva na PIC-u (?). Danes imam lepo ?ast, ki so mi jo zaupali moji kolegi iz ostalih nevladnih organizacij. To so Novi Paradoks, Ozara, ent, Humana, Vezi ter seveda tudi moji kolegi iz Altre, da predstavim, kako se je vse skupaj v Sloveniji pri?elo z nevladnimi organizacijami, za katere menim, da smo resni?no veliko doprinesle k razvoju skupnostnih programov na podro?ju duevnega zdravja.
Za?etki razvoja segajo pravzaprav konec 80-ih let, ko se je pri?elo radikalno in t.i. antipsihiatri?no gibanje, ki ga je pri?ela skupina ljudi v Odboru za drubeno za?ito norosti. Tisto obdobje je tipi?no obdobje, temu tudi pravimo, da je lo za neko vrsto kolektivnega zagovornitva, kar pomeni, da se je zelo javno in drubeno opozarjalo na krenje temeljnih ?lovekovih pravic in svobo?in v t.i. totalnih institucijah tipa socialnovarstvenih zavodov in psihiatri?nih bolninic. Na primer, iz tega obdobja sem si pomagala z nekaj ?lanki, ker sem lani tudi analizirala medijske prispevke na to temo in ugotovila, da so tudi mediji zelo pomembni nosilci in agenti taknih oblik javnih in drubenih prizadevanj. Na primer, en tak primer je, ko se je tisto obdobje pojavljalo v ?asopisih, da je Odbor za drubeno za?ito norosti nosilec akcij in pobud za demokratizacijo slovenske psihiatrije ter za odpiranje vpraanj duevnega zdravja, ustanovljen leta 1988. Odbor je s svojimi projekti oral ledino v Sloveniji. Tam so ljudje, ki se trudijo za za?ito norosti, proti marginalizaciji druga?nih in ibkih, za destigmatizacijo ponianih proti zapiranju … (nerazlo?no). Naj opozorim, da ?etudi to gibanje ni bilo prijetno za psihiatri?ne kroge in tudi ne za nao stroko, socialno stroko, je gibanje primerljivo z gibanji, ki so se pojavljala e v drugi polovici 20. stoletja v Evropi in tovrstna gibanja so potrebna, da se lahko v drubi naredijo neki premiki. V Sloveniji smo lahko ponosni, da smo imeli neko manje obdobje zelo glasno gibanje. Sicer se kasneje Odbor za drubeno za?ito norosti, naj poudarim, da so v takratnem odboru tudi delovali ljudje, ki so danes zaposleni v drugih nevladnih organizacijah. To so mag. Nace Kova?, tudi Igor Hrast, ki je bil svoj ?as predsednik Ozare, je bil nekaj ?asa aktiven. Dr. Vesna vab, ki je sedaj na entu aktivna, da ne govorim o dr. Vitu Flakerju in Katedri za duevno zdravje, ki so pravzaprav bili tudi pobudniki. Skratka, cela vrsta akademikov, strokovnjakov, simpatizerjev. Ne smemo pozabiti dr. Tanje Lamovec, prve zagovornice in velike upornice na tem podro?ju. Cel kup enih ljudi se je zelo angairalo, da bi se uveljavile ?lovekove pravice in temeljne svobo?ine za ljudi, ki imajo teave v duevnem zdravju in njihove svojce. Kasneje se seveda ustanovi ent. Potem se ustanovi tudi Ozara. Ustanovi se Paradoks, potem Novi paradoks, tudi Vezi in Humana. Iz tega obdobja je tudi primer drutva ent, ki se je ravno tako, sicer na svoj na?in, morda malo manj radikalen, prizadevalo in si e vedno prizadeva za uveljavljanje pravic ljudi s teavami v duevnem zdravju, na primer ?lanek iz leta 1994 Proti diskriminaciji se je treba bojevati tudi z zakonodajo, kar pomeni, da smo e v tistem obdobju v prvi polovici 90-ih let si prizadevali za uveljavljanje zakonodaje na podro?ju duevnega zdravja, kajti ta je temelj, da se lahko zagotovijo neke storitve v skupnosti in si lahko samo predstavljate, kako naporno je bilo za moje kolege, ko so li delati prvo stanovanjsko skupino, imenovano Mavri?na dru?ina in tudi druge projekte v drubenem okolju, ki ni sprejemalo tovrstnih oblik pomo?i, ki ni razumelo e pravzaprav, kaj pomeni psihosocialni model in kaj pomenijo skupnostne slube. Mislim, da jim gre vse priznanje. Tudi Ozara, na primer, se je v tem obdobju prizadevala in sodelovala tudi z mediji, kajti mediji so pomembni akterji in nosilci irega javnega ozave?anja. Na primer, se zavedajo, da je treba duevnim bolnikom, teh pa je vse ve?, pomagati tudi pri odpustitvi iz psihiatri?ne bolninice. To so prizadevanja, ki vpeljujejo skupnostno skrb, kar so e moji predhodniki govorili, gospa Marjeta Ferlan Isteni? in gospod Remkar iz Ministrstva za zdravje, da moramo skrbeti za kontinuirano obravnavo po odpustu iz psihiatri?nih bolninic, da ljudem pripadajo storitve v skupnosti. Torej, kot sem e omenila, 90. leta so bila radikalna pa tudi cveto?a za porast nevladnih organizacij. K temu je seveda tudi prispeval nov status Slovenije. Slovenija se je osamosvojila, odprla prostor civilni drubi, si prizadevala demokratizacijo na vseh drubenih ravneh in v tem smislu so tudi seveda ministrstva pri?ela, predvsem nae ministrstvo, mati?no Ministrstvo za delo, druino in socialne zadev, objavljati projekte in programe, na katere smo pri?eli konkurirati oz. pridobivati sredstva. Tako se je na primer Odbor za drubeno za?ito norosti preimenoval v Altro – Odbor za novosti v duevnem zdravju, ent, Ozara, Novi paradoks, ki nastane in Drutva Paradoks. Drutvo Paradoks je bila prva uporabnika organizacija v Sloveniji, ki jo je organizirala in vodila dr. Tanja Lamovec, pa me popravite, kajti tukaj je mnogo ljudi, ki tudi poznajo zgodovino. Paradoks, mislim, da je bilo to prvo drutvo, govorim Paradoks, ki je imel uporabniko organiziran krizni center. Temeljilo je na samopomo?i in solidarnosti. Potem tudi Mir sre?e, ki mislim, da ve? ne funkcionira, ki ga je tudi vodil uporabnik in danes imamo Mostove. Se pravi, imamo v Sloveniji tudi neka uporabnika zdruenja. Jaz si elim, da bi drutvo Mostovi uspelo obdrati svoj status, ker rabimo tudi neko ?isto uporabniko iniciativo, kar pomeni, da jo vodijo ljudje s teavami v duevnem zdravju sami. Potem imamo tudi Vezi, ki deluje predvsem na Primorskem, ter Humano, Zdruenje svojcev. Tudi na to smo lahko zelo ponosni. Smo kon?no pridobili Zdruenje svojcev, ki si prizadeva za pravice svojcev, za odpiranje vpraanj in dileme, ki na tem podro?ju e ostajajo. Skratka, vse te organizacije, ki sem jih sedaj natela, razen teh uporabnikih zdruenj, pa tudi mislim, da Mostovi so tudi aktivni v koordinaciji nevladnih organizacij. Koordinacija nevladnih organizacij je neformalno zdruenje, v katerem sodelujemo natete pa tudi e druge organizacije, ampak danes govorim predvsem o organizacijah na podro?ju duevnega zdravja. Ta pobuda oz. ta neformalna skupina se je ustanovila pred nekaj leti z namenom prispevanja k razvoju razli?nih tem s podro?ja duevnega zdravja v skupnosti, predvsem pa takrat zaradi aktualnega sprejemanja Zakona o duevnem zdravju. Na ta zakon smo iz naih vrst pisali veliko tekstov. Imeli smo veliko pripomb, veliko elja, potreb, kaj naj bi vse ta zakon vseboval. Ravno tako smo potem, ko smo ugotovili, da nam to dobro gre, da se znamo organizirati, da imamo tudi precej znanja, precej idej, ker izhajamo tudi iz potreb uporabnikov, ki k nam hodijo, kar pomeni, da e vedno delamo na terenu, tudi mi, ki smo danes tukaj aktivni, torej Sre?o, ki tukaj lepo moderira in jaz, ki predavam in ostali e vedno delamo s ciljno skupino. Ko zapustimo take prostore, se vrnemo v nae organizacije in delamo z ljudmi in delamo e marsikaj drugega. Skratka, v tej koordinaciji nevladnih mislim, da smo posamezniki, ki smo zelo zavezani in prizadevni k temu, da bi se v Sloveniji dejansko skupnostna skrb razvijala, da bi ne ostali samo pri tem zakonu, ampak da bi tudi spremljali, kako se to uveljavlja v praksi in na osnovi tega e naprej razvijali modele, ki so potrebni.
Sedaj sem skozi ta govor povedala, na ?em naa strokovna izhodi?a temeljijo. Vsa naa prizadevanja, programi, storitve, metode dela temeljijo na irih konceptih duevnega zdravja v skupnosti. Ta znanja smo ve? ali manj osvojili na Fakulteti za socialno delo oz. takratni Visoki oli za socialno delo, ki je tudi pri?ela s tovrstnimi programi. To tudi pomeni, da smo teorijo nekako s pomo?jo programov in projektov, ki jih je razpisalo nae mati?no ministrstvo, za?eli uvajati v prakso. e vedno vztrajamo oz. smo zavezani k psihosocialnemu modelu, k skupnostni skrbi, k temu, da bi naa ljuba Slovenija la morda kdaj v prihodnosti v deinstitucionalizacijo ali v socialno psihiatrijo. Uporablja se tudi izraz postpsihiatrija. Nai programi temeljijo na konceptih normalizacije, vklju?evanja in okrevanja, kar pomeni, da v naih slubah strokovni delavci niso nagnjeni k temu, da bi diagnosticirali, iskali motnje, neke deficite, ampak da bi nekako uporabnike, ki so vklju?eni v nae programe, nau?ili, da se kljub nekim teavam na podro?ju duevnega zdravja da iveti. U?imo jih, da se opremijo s spretnostmi in ve?inami, ki so pomembne za ivljenje, za vsakodnevno ivljenje v skupnosti. Nai programi, metode dela temeljijo tudi na individualnem pristopu. Trudimo se izvajati in delati individualne na?rte. Izvajamo storitve v lokalnem okolju. Veliko ?asa preivimo na terenu. Skrbimo za to, da so nae storitve dolgotrajne in kontinuirane, predvsem pa si elimo po vseh teh letih prizadevanj, ugotavljamo, da je ?edalje ve?ja vklju?enost uporabnikov v nae programe, da smo kadrovsko podhranjeni in da ve? ne zmoremo pokrivati tudi lukenj oz. da ljudje potrebujejo mobilne slube, raznolike mobilne slube, na primer krizne time. To so timi, ki gredo na dom in pomagajo olajati stiske. Ugotavljamo, da potrebujemo intervencijske time. To pomeni, da gre neka ekipa na teren k posamezniku, ki prvi? doivlja psihozo. To ni enako urgentni slubi. Potrebujemo sertivne time. To so ponovno timi, ki delajo s posamezniki, ki imajo ve? potreb oz. ve? diagnoz, dvojne diagnoze, ki jim je morda pridruena kakna odvisnost. Skratka, ljudje, ki nekako potrebujejo ve? pomo?i za ivljenje v skupnosti in takni tudi potrebujejo ve? storitev, ve? podpore.
Prizadevamo si za ve? programov zaposlovanja, ve? delovnih mest, fleksibilnih, raznolikih delovnih mest za posameznike s teavami v duevnem zdravju. Delujemo tudi na podro?ju preventive ter seveda s programi promocije in programi destigmatizacije. To so vsi programi, ki tudi javno ozave?ajo o razli?nih kritvah pravic, seveda tudi o tem, da e vedno veljajo predsodki, kljub temu, da smo se tako razvili in da imamo neke skupnostne slube v drubi, e vedno veljajo predsodki do posameznikov s teavami v duevnem zdravju in njihovih svojcev in v ta namen smo tudi v okviru te kampanje, katere del je ta posvet, pripravili e posebno spletno stran, na katero vas vabim pa bom na koncu povedala link, kjer boste dobili vse informacije o kampanji in o prizadevanjih, ki bodo potekala do 31. 12.
Programi in storitve. Uspeli smo v vseh teh letih stabilizirati tri temeljne programe. Skupni programi nevladnih organizacij na podro?ju duevnega zdravja so, to je e omenila predhodnica Marjeta Ferlan Isteni?, stanovanjske skupine, dnevni centri, svetovalno-informativne pisarne, programi zaposlovanja, ki so financirani tudi iz Zavoda za zaposlovanje oz. nekatere organizacije so se tako dobro znale, da so e odprle invalidska podjetja in tako dalje, in tukaj so seveda tudi dopolnilni programi. To so vsi programi, ki so spremljevalni programi, programi raznih razstav, raznih dogodkov, hepeningov in tako dalje.
Sedaj bi pa zelo na hitro povedala, kaj so ti trije programi, ker vidim, da je v publiki precej ljudi, ki to e poznajo pa ne bi preve? dolgovezila. Stanovanjske skupine so sodobne oblike organizirane skrbi za ljudi s teavami v duevnem zdravju izven institucij. Predstavljajo monost, da se ljudje vra?ajo v obi?ajno skupnost, v obi?ajna stanovanja v obi?ajnih soseskah. Pri tem pa imajo na voljo vrsto podpornih mehanizmov. Strokovni delavci jih vsakodnevno obiskujejo. Nudijo pomo? pri u?enju vsakodnevnih potrebnih spretnosti. To so zelo preproste zadeve, ki pa jih ljudje ne osvojijo takoj. Predstavljajte si nekoga, ki je bil precej let hospitaliziran oz. v socialnovarstvenem zavodu. Ljudje se morajo nau?iti, da je potrebno pla?evati polonice, nakupi v trgovinah, kako skuhati, skrbeti za gospodinjstvo, za razvoj socialne mree, na?rtovanje nekih dnevnih opravil, razmiljanje o tem, da bi se morda zaposlili ali nadaljevali olanje. Obi?ajno gre za obi?ajne potrebe in elje.
Pri dnevnih centrih gre ga raznolike oblike aktivnega preivljanja prostega ?asa, tudi ponovno za u?enje socialnih spretnosti in ve?in. Tu se izvajajo tudi raznolike dejavnosti in aktivnosti s portnega, kulturnega, ekspresivnega in druabnega podro?ja, kot so na primer kiparske, slikarske delavnice, te?aji jezikov, skupine za samopomo?, rekreacije, telovadbe, razbremenilni razgovori in tako dalje. Nekatera drutva s pomo?jo sponzorjev in donacij tudi nudijo brezpla?ne vstopnice za ogled razli?nih prireditev, tudi izven teh dejavnosti. Prirejajo razli?ne sobotne izlete, zimske in letne tabore in tako naprej.
Potem so tukaj svetovalno-informativne pisarne, ki nudijo strokovne storitve, kar pomeni, da vklju?ujejo svetovanje, telefonsko in osebno, tudi informiranje o mrei slub na podro?ju duevnega zdravja. Na te svetovalne informativne pisarne se obra?ajo ljudje, ko i?ejo prve informacije, ko se ljudje prvi? soo?ajo s teavami na podro?ju duevnega zdravja, s prvimi psihozami ali drugimi stiskami. Ve?krat ne vedo, kaj storiti in te pisarne so nekako prilonost, da dobijo informacije, kar nevladne organizacije nudijo, kaj se na tem podro?ju morda narediti, preusmeriti tudi drugam, vklju?ijo potem v nadaljevanju v osebne svetovalne razgovore, v vodene skupine za samopomo?. Izvajajo tudi psihosocialno zagovornitvo. Te storitve izvaja tako v pisarni kot na terenu oz. v ivljenjskem okolju posameznika. To pomeni v njegovem doma?em okolju, pri njem doma. Tukaj sem skuala prikazati razpredelnico, kako smo regijsko pokriti. To je razpredelnica, ki izhaja iz dveh elaboratov, ki sta bila narejena za potrebe nacionalnega programa duevnega zdravja. Pa vendar ne bi la toliko v tevilke, ker ko sem danes zjutraj to ponovno gledala, mi neke te statisti?ne tevilke niso le v to, kar poznam. Prosim vas, da se na te tevilke ne oprete, ampak bi rada samo prikazala, da smo razpreni po Sloveniji. e vedno so tukaj deficitarna podro?ja, na primer pomurska regija e ni dovolj pokrita, koroka regija ni dovolj pokrita, fantasti?no je pokrita osrednjeslovenska regija. Na primer, obalno-kraka tudi ne tako, gorika, ampak, mislim, da je tudi v nacionalnem interesu drave, da nevladne organizacije razpri po deficitarnih podro?jih s programi, ki jih e izvajamo. Upam pa, da bomo tudi imeli prilonost se prijavljati e na kakne razpise, ki imajo e vedno status razvojno-eksperimentalnih. ?e se spomnite, sem na za?etku omenila, da so e vedno potrebe po kriznih timih, zgodnjih intervencijskih timih in tako dalje. To so trije programi, stanovanjske, dnevni centri, svetovalne pisarne. V njih delamo vsakodnevno. Nae metode dela so individualne. Temeljijo na individualnem pristopu, na skupinskem pristopu, bodisi, da se dela skupino v stanovanjskih skupinah ali s svojci oz. blinjimi ali skupinsko v skupinah za samopomo?. Individualno pomeni, da si sam s ?lovekom, da se z njim pogovori individualno. Skupnostne metode dela pa so vse tiste akcije in pobude, ki jih morda kakne nevladne organizacije delajo v skupnosti, skupaj z ob?inami. To so pobude za promocijo, za predstavitev programov in tako dalje.
Kadrovska struktura v teh naih nevladnih organizacijah s podro?ja duevnega zdravja, niso vklju?eni samo simpatizerji in ?lani, ampak smo redno zaposleni, smo strokovni delavci po 69. ?lenu Zakona o socialnem varstvu. Vodje programov moramo imeti opravljen strokovni izpit. V vseh teh letih in razvoju, se pravi od 90-ih let dalje smo dolo?eni posamezniki tudi tukaj nali nekako svojo profesionalno pot. Nekateri imajo tudi e akademsko izobrazbo, so tudi magistri in tako dalje, tako da se je ta nevladni sektor dobesedno iz tistih prvih pobud in gibanj radikalnih in tako dalje, prerasel v zelo profesionalno organizacije, ki nudijo vsakodnevno, vsak dan delamo, nekateri so organizirani tudi ?ez vikende, nekateri so organizirani tudi v no?nih deurstvih in tako dalje. Pomagamo si s prostovoljci, ker je dela tako veliko, da ne zmoremo sami. Tukaj elim poudariti, da smo se razvili v zelo profesionalne slube in da e potrebujemo posluh drave, posluh obeh ministrstev in tudi mogo?e kaknih drugih financerjev, da nam pomaga pri naih prizadevanjih. Tukaj so tudi programi zaposlovanja, ki so namenjeni osebam, ki imajo status invalida. To so ti statusi, ki jih dolo?a Zavod za zaposlovanje in se preko njih vklju?ujejo v razli?ne oblike zaposlitvene rehabilitacije. Teh je kar nekaj. Ve? ali manj imamo vse nevladne organizacije program socialne vklju?enosti, medtem ko so se nekatere nevladne organizacije tako dobro znale, da so razvile na primer tudi podjetje. Tako imamo Dobrovito plus, ki je nastala v okviru enta. Imamo entplav. Imamo Dlan. Vsi ste spremljali tudi dogajanje s posestvom Razori. Potem ima tudi Ozara neka svoja invalidska podjetja. Prizadevanja so iz tega ven zelo o?itna. Vidi se, da se trudimo se in seveda so tukaj programi zdruenj svojcev. Svojci so se zadnja leta v Sloveniji zelo organizirali. Bili so zelo aktivni pri sprejemanju Zakona o duevnem zdravju. Tudi nasploh so zelo aktivni pri izobraevanju ostalih svojcev. Nudijo razli?ne oblike pomo?i svojcem, ki se soo?ajo s temi stiskami in imajo doma blinje s teavami v duevnem zdravju. Nudijo aktivnosti, ki svojce opogumijo, jim olajajo stiske. Informacije, kako iveti z blinjimi, ki imajo duevno motnjo. Organizirajo razli?na predavanja in delavnice, na katere vabijo razli?ne goste, strokovnjake in svojce. Pou?ujejo o duevnih motnjah, njihovem zdravljenju ter temah, ki krepijo medosebne odnose in so na splono uporabne za duevno blagostanje. Na primer, ena izmed taknih aktivnosti je program vseivljenjsko u?enje za krepitev duevnega zdravja posameznikov in celovito u?enje, obvladovanje stresnih situacij s svojci, ki imajo v druini osebo s psihiatri?no diagnozo.
Prej sem omenila tudi dopolnilne in spremljevalne programe. To so programi, ki niso tako redno financirani v smislu enoletnih ali petletnih pogodb, pa vendarle so nujni programi, ki potekajo vzporedno s tem, ko nudimo vsak dan storitve, ko pomagamo ljudem, brez ozave?anja javnosti ne gre, brez promocije naih programov ne gre, kajti potem ne dobimo niti sponzorstva in donatorska sredstva pa tudi nai financerji v?asih mislijo, da ni? ne delamo, ?e se ne pojavljamo kaj dosti. Potem so tukaj tudi spremljevalni programi. Vse to, kar delamo v delovnih in strokovnih krogih, kar nas seveda dodatno obremenjuje, a hkrati verjamemo, da bomo s tovrstnimi pobudami e dodatno uredili podro?je. Iz tega je nastala ta koordinacija nevladih organizacij, ki je zaenkrat neformalna oblika. Veljalo bo razmiljati, da bo formaliziramo. Seveda je tukaj e organizacija razli?nih posvetov, okroglih miz, strokovnih sre?anj. Redke nevladne organizacije imamo za te namene zaposlene ljudi, public relations, ljudi, ki se ukvarjajo samo s tem podro?jem. Na primer, za ta posvet smo organizirali vse sami, pripravili adreme za novinarje, pripravili sporo?ila za javnost in tako dalje. Nimamo sredstev, da bi si e dodatno privo?ili te zadeve.
Bi pa nekaj o problemih spregovorila. Nekako menimo v koordinaciji nevladnih organizacij, da bo potrebno za?eti pripravljati pobude, nekaj v tej smeri je e lo, da se na finan?ni status tudi nekako uredi v smislu, ?e nas primerjate s primerljivimi poklici na podro?ju socialnega varstva v javnih zavodih, potem zagotovo lahko v imenu vseh nevladnih organizacij trdim, da mi nimamo dodatkov na nazive, nimamo dodatkov na delo, ki ga s ciljno skupino in tako dalje, ne bom tukaj zala. Smo e vedno projektno financirani, kar je dobro. Ministrstvo je zelo dobro uredilo petletne pogodbe, kar pomeni, da si pet let miren, ker ima zaposlitev. Enoletne pogodbe so e vedno aktualne, pa vendar imajo ti programi tudi monost vstopa v petletno financiranje. Malo nas bremeni, ker izgleda sedaj, ko smo se tudi profesionalizirali, ker smo dokazali, da nae storitve nudijo pomo? ljudem s teavami v duevnem zdravju, da je potrebno seveda te storitve in pomo?, ki jo nudimo, tudi evalvirati. Vsled tega so nastali potem e dodatni pritiski evalvacij. Imam ob?utek, da postajamo tudi birokrati. Skratka, na tem mestu potem velja tudi omeniti pravice ljudi. Mislim, da si zelo prizadevamo za uveljavljanje pravic ljudi s teavami v duevnem zdravju in njihovih svojcev, kar pomeni, s tem, ko mi vsakodnevno nudimo storitve, ugotavljamo na primer, da je ve? ali manj v vseh stanovanjskih skupinah v nevladnih organizacijah potreba oz. so ?akalne liste. Ljudje elijo v stanovanjske skupine, vendar jih ne moremo name?ati, ker kapacitet ni. Opaamo ?edalje ve?jo vklju?enost v dnevne centre. Dnevni centri so tudi ponekod kadrovsko podhranjeni, tako da bi eleli to e okrepiti, ker ljudje so zadovoljni v dnevnih centrih. Menijo, da nekateri skupini ljudi to pae, radi pridejo, jim je dobro, menijo, da so rehabilitirani, medtem ko druga skupina je skupina uporabnikov, ki je ne bo nikdar mo? vklju?iti v obstoje?e programe. Za te uporabnike bi veljalo razmiljati o druga?nih oblikah pomo?i in to so vsi tisti mobilni timi, ki sem jih e na za?etku omenila. Velja tudi razmiljati o neposrednem financiranju, o ceni potreb, kateremu sledi paket storitev. To niso samo trendi, ki so v tujini uveljavljeni, ampak so pravzaprav potrebe ljudi, ki so vklju?eni v nae programe in mi to zaznavamo in vsled tega si e vedno prizadevamo in dajemo neke pobude.
Tukaj so tudi potrebe po neodvisni zastopniki slubi, kljub temu, da smo bili pri?a zelo prizadevnemu govoru gospoda Remkarja iz Ministrstva za zdravje. Ni mu lahko koordinirati vse te stroke in psihiatre in akademike. Tudi ni lahko predstavnici iz ministrstva slediti vsem tem potrebam. Kljub temu, da je zakon tak, kot je, je zastopnika omejil na pet alinej. Zastopnik ne bo imel toliko pravic, kot pravzaprav naj bi mu pripadale po iri strategiji duevnega zdravja v skupnosti in glede na to, tudi ?e gremo gledati primerljivo zakonodajo s tega podro?ja, nekako nevladne organizacije tudi menimo, da ljudje potrebujejo pomo? pri uveljavljanju pravic in ena izmed temeljnih pravic je tudi pravica do dostojnega ivljenja. Kaj pa to pomeni? Pravica, da ivi izven institucije, da ima neko bivalno okolje, ki je urejeno, da ima nek prihodek, s katerim lahko ivi, da si lahko privo?i vsakodnevne potrebe, kot so isti v mesto na en dober ?aj ali sadno kupo. Zakaj pa ne? Da ne rabi tukaj odtevati svojega budgeta, da se lahko zaposli, da lahko razvija socialno mreo in tako dalje. To so vse pravice, ki tudi gredo v zakup pravice dostojnega ivljenja.
Omenila sem, da je ta posvet del ire kampanje. Ta kampanja na temo ?lovekovih pravic se je za?ela v ponedeljek z otvoritvijo koncerta skupine No problem Orcestra, ki jo je organiziral, glavni organizator je bil Novi Paradoks. Nadaljevanje dananji posvet. Do konca decembra bo, se pripravlja spot, ki se bo vrtel na nacionalni in komercialni televiziji. Tema je destigmatizacija. Tam se bo prav govorilo direktno o predsodkih. Postavljeni bodo tudi plakati. Morda tudi kakna tiskovna. Mogo?e v januarju, ker sedaj je e prazni?ni ?as in se bomo vsi po?asi pri?eli pripravljati na te praznike.
V ta namen vseh teh dogodkov pa smo oblikovali in pripravili internet stran, kjer boste dobili vse informacije o kampanji, o delovanju nevladnih organizacij, o kontaktih nevladnih organizacij. ?e je tukaj kaj novinarjev prisotnih, so tam tudi kontakti za press. Vabim vas na ta link pa si prosim ga napiite. Od v?eraj deluje. Rabi e nekoliko kozmeti?nih popravkov, ampak to je to.
Zahvaljujem se za posluh. Seveda pa morda ni prezgodaj, vam elim lepe praznike. Naj bodo v prazni?nem duhu. Hvala.
SRE?KO BRUMEN: Ko smo pripravljali vsebino dananjega posveta, smo eleli povabili predstavnike oblasti, predstavnike ministrstev, izvrne oblasti. Hkrati pa smo eleli sliati tudi glas ljudi, ki imajo teave v duevnem zdravju dnevno, s katerimi ivijo, s katerimi se soo?ajo, tudi s kritvami ?lovekovih pravic. Prav vesel sem, da lahko danes povabim gospoda Joeta Podlesnika Joca, predstavnika Sveta uporabnikov ent, da nam nekaj pove o svojih izkunjah. Prosim.
JOE PODLESNIK JOC: En lep pozdrav vsem prisotnim, gospe in gospodje. Moji predhodniki so veliko povedali po vseh teh plateh, strokovnih in ne vem kaknih. Jaz skoraj nimam ve? za povedati. Lahko preberem, da nae pravice se kljub tevilnim spremembam na podro?ju zakonodaje e vedno krijo oz. so krene. Krene so pravice do dela. Vemo, kateri smo upokojeni bili pri 30-ih in smo invalidski upokojenci, obenem nam pa drava prepoveduje delati. Kako naj potem ivimo? Jaz ivim v stanovanjski skupnosti pa mi ostane 40 evrov. To sem e ve?krat povedal. Malo teko je. Jaz sem e parkrat bil na televiziji pa sem omenil, da za ta denar lahko grem dvakrat na kavo pa eno malico kupim pa zmanjka. Kri se 25. ?len splone deklaracije o ?lovekovih pravicah. Ve?ina uporabnikov zaradi stigme in diskriminacije ne more dose?i take ivljenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi druini zdravje in blaginjo, vklju?no s hrano, obleko, stanovanjem, zdravniko oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami. Sedaj smo pa tam! Tam smo nekje na obrobju, e posebej tisti, ki smo brez partnerjev ali pa, ki nimamo enega ?loveka, ki bi nas razumel takrat, ko smo v krizi ali pa, ko gremo skozi ivljenje. Saj mi smo bolni kratek ?as. Mi nismo bolni par let. Jaz sem bil recimo pred dvema mesecema notri pa ne vem, ?e sem bil 14 dni bolan po petnajstih letih. Se pravi, to je v meni. S tem moram iveti, akceptirati to in s tem iveti.
Sem bil pa zelo vesel ene besede gospe Marjete Isteni? Ferlan, da je to za nas tudi ta zastopnik pa nov zakon o duevnem zdravju, bodo?i nacionalni program, da je to za nas uporabnike in to me veseli, da sliim od ene osebe in upam, da se bo to tudi uresni?ilo.
Bi pa e nekaj povedal, kar se mi je pa sedaj naredilo. 5. ?len deklaracije o ?lovekovih pravicah pravi, da nih?e ne sme biti podvren ne?lovekemu ali poniujo?emu ravnanju ali kaznovanju. Kljub temu se tudi v javnih institucijah kri ta deklaracija. Na lastni koi sem doivel krenje omenjenega ?lena. V sprejemni pisarni psihiatri?ne bolninice sem bil deleen prave fizi?ne torture s strani medicinskih tehnikov. Imel sem ob?utek, da sem kriminalec. Nobene pronje niso pomagale za bolj obzirno obnaanje. Ostaja ve?na dilema, kako ?im bolj prijazno opraviti s to prisilno hospitalizacijo. Mislim, da nam ne bodo nobeni zakoni pomagali, ?e ne bomo osvestili te nae ljube tehnike oz. zdravnike. Imamo recimo pogovor v sprejemni pisarni. Poteka na lep na?in. Potem pa pride totalno nasprotje, ko ti no?e podpisati, da se strinja za prisilno hospitalizacijo. Prideta dva nabildana fanta in te pospremita notri. Ta pospremitev je roko na hrbet, ti?anje ob tla. Meni osebno so o?ala dol padla. Jaz sem se najbolj bal, da mi ne bodo o?ala pohodili. Ker 300 evrov jaz ne dobim kar tako. Moram presneto delati. Delam tudi na ?rno pa mi ni ni? hudo to povedati.
V 21. stoletju pa imamo e kar privezovanje na posteljo in lahko si samo mislite, kako se ?lovek ob tem po?uti. V?asih so bile mree, vidim tukaj nekaj naih starih soborcev, ki vemo, kaj je mrea. Za ene, ki sem se z njimi pogovarjal okoli tega, kaj je mrea, so rekli, joj, saj vemo, kako je v mrei. Sem rekel, da je meni mrea veliko bolj, kakor pa sedaj, ko te priveejo kot Jezusa Kristusa tamle na posteljo in se ne more niti popraskati ne. Obravnavajo takrat kot ?loveka, ki ne more ni?, rit ti obrie, pedenajo te kot 90 let starega ?loveka ali pa otroka pri treh mesecih. V Ljubljani pa tudi kje drugje ne poznajo pojma varovane sobe, kjer bi se pacient pod nadzorom lahko umiril. Vemo, kaj je varovana soba. To je soba, oble?ena v peno. ?loveka se da notri. Kamera ga snema ali pa skozi lino se vsake toliko ?asa pogleda in ni treba nobenih prisilnih dejanj proti ?loveki integriteti. Tako mislim tudi glede mree. Prej e nisem kon?al glede mree. Ta mrea, Evropa nam je dala malo misliti glede mre in potem se to po hitrem postopku. Poznamo gospoda Slavka Ziherla, ki je bil velik prista tega, da se to ?imprej umakne. Kje smo sedaj? Pridemo notri. ?e nam ni kaj ve?, ?e se upiramo, smo prav hitro privezani. Kako je biti pa privezan, lahko ena sestra re?e: »Ja, saj to ni ni?.« Samo, eno je tri minute, eno je pa tri, tiri dni.
e enkrat bi ponovil. Obstaja ve?na dilema, kako ?im bolj opraviti s to nao prisilno hospitalizacijo. Upam, da nam bo zastopnik v veliko pomo?, da bo na nai strani, saj itak je e po naturi po nai strani. Samo, v tisti borbi, v tistem no?nem okolju, ponavadi je takrat no?, zbudimo deurnega zdravnika in potem se gremo, ali si za notri, ali nisi za notri in potem pregovarjanje. Potem je pa? fizi?na tortura, to, kar sem prej omenil. Hvala.
SRE?KO BRUMEN: Hvala lepa, Joc. Sedaj vsi, ki kakor koli sodelujemo pri pripravi in implementaciji zakonodaje. Mislim, da je kar lep primer, o ?em in o kom odlo?amo pri tem, kar pa? pripravljamo.
Pozval bi gospoda Zdenka ibava, predsednika Odbora svojcev oseb s teavami v duevnem zdravju Slovenije, da nam e s strani svojcev poda svoje videnje dananje teme.
ZDENKO IBAV: Hvala lepa. Lep pozdrav vsem. Vidim, da je tukaj e gospa iz Ministrstva za delo, druino in socialne zadeve in gospod utari?. elel sem, da bi bil e kdo drug, ker sem e doivljal pred nekaj leti, da na koncu smo ostali ?isto sami in smo govorili sami sebi. Vemo, da je zaklju?ek poslan po mailu ali po poti nekaj drugega, kot ?e se to slii, kot primer Joca sedaj.
Odbor svojcev je nastal pred nekaj leti in ga sestavljamo ?lani razli?nih nevladnih organizacij in predsedujo?i se menja. Nastal je ?isto z namenom, da bi tudi svojci pravzaprav pripomogli k zadevam in stanju v nai drubi. Namre?, takrat, ko je to nastajalo, ni bilo e zakonov, ni bilo e ni?. Postopek vsakega svojca, tisti, ki smo tu, vemo, kako se to za?ne, ko bolezen udari nekoga in najprej nerazumevanje, potem alost, nato sram in stigma in potem se po?asi to odpira in smo za?eli razmiljati, da to je pa? del vseh nas in da moramo iti naprej in stanje v drubi izboljati. Odbor svojcev je sodeloval izjemno dobro pri sestavi prejnjega zakona. Zastopal nas je Edo Belak, ki se je izjemno trudil za prenesti vsa naa mnenja in tudi sedaj sodeluje pri sestavi nacionalnega programa. Zastopnik je bil eden izmed temeljnih zadev, …(nerazlo?no) v osnutek, iz osnutka in v osnutek. Naa izrecna zahteva je bila, da ta zastopnik mora ostati. Nacionalni program mora biti vneen v zakon, da je obveza zakonska, da se ga tudi v dolo?enem obdobju sestavi. To tudi sedaj poteka. Odbor je dal nekaj temeljnih pripomb na osnutek nacionalnega programa. Pomembno se mi zdi, da povemo samo dve zadevi, in sicer o akcijskem na?rtu, da je izklju?no sestavni del in da je nujno predvideti v nacionalnem programu predvideti vklju?itev svojcev in nevladnih organizacij v proces psihosocialnega vklju?evanja in pa tudi ustrezne slube v lokalnih skupnostih. Jaz si ne predstavlja brez tega, kako bi lo, ker tisti, ki imajo svojce, je en pogled, so tudi taki, ki jih nimajo in jih nadome?ajo nevladne organizacije, ki so veliko naredile in je tudi prav. Dostikrat smo bili v odboru svojcev kriti?ni tudi do nevladnih organizacij oz. do tistih delov, iz katerih izhajam. Ampak, ve?ina zadev je bila pravzaprav kritika na nezmonost ureditve stvari zaradi preprostega premajhnega financiranja dolo?enih programov.
Poleg tega imamo tudi Zakon o pacientovih pravicah. ?e je kdo prebral medijev izpred dveh dni, zastopnik na Gorikem, je na prvi strani dal izjavo in na prvo stran je napisano, Zakon o pacientovih pravicah je na papirju, ne deluje in ne more iti tako naprej. Ministrstvo za zdravje je imenovalo dolo?ene komisije na drugi stopnji, ki se niso do danes niti e konstituirale. To so al dejstva. O ostalih postopkih, o katerih je predhodnik govoril, ne bom, ker se mi zdi, da bi izgubljali ?as. Ker sem zadnji, pravzaprav po eni strani je lepo, da ne ponavljal, bom poskual, kar se da, na kratko povedati, kar sem imel namen.
Ta trenutek je v obravnavi osnutek e enega zakona, ki je zelo pomemben za vse paciente in seveda tudi za nas, ki imamo stike s tem oz. v duevnem zdravju. Zagotovo je to Zakon o zdravstveni dejavnosti. Najbr bi moral biti najprej ta sprejet in potem vsi drugi, vendar tako pa? je. Na to mi ne moremo vplivati. Bi pa rad tudi od tukaj, kot tudi ?lan gibanja za ohranitev in izboljanje javnega zdravstva, rad povedal nekaj v zvezi s tem. Namre?, ta zakon naj bi pravzaprav poskrbel za popolno privatizacijo zdravstvenih domov in bolninic ter na prvem in sekundarnem delu, na terciarnem ne. To je ena stvar. Druga stvar. S tem se razgrajuje sistem javnih zdravstvenih domov, kar ni najbolje in seveda tudi bolninic na sekundarni ravni. Koncesionarji sami po sebi najbr niso vse samo negativna zadeva, vendar vsi skupaj ugotavljamo in poskuamo to dopovedati, da taka razgradnja v tem trenutku absolutno ne bi bila za nobenega pacienta v tej drubi, e najmanj pa v naem delu.
Pri tem modelu, ki je predviden, bi bili iz upravljanja izlo?eni uporabniki zdravstvenih storitev in izvajalci, kar je v nasprotju z usmeritvijo svetovne zdravstvene organizacije. To meanje obstoja, sigurno konflikt interesov in mislim, da bi morali pravzaprav tudi tukaj nekaj re?i. Zakon ni odpravil oz. ta predlog ni odpravil konflikt interesov stanovske pri zbornici. Namre?, mi smo vsi pri?a primeru nekaj dni nazaj, Nekrepa, ki sicer z nami direktne zveze nima, ampak zbornica je stanovsko zdruenje, ceh, ki ?iti samega sebe. Zato smo se zdruevali vsak na svojem podro?ju in ne more biti zbornica tista, ki tudi ocenjuje delo, dobro ali slabo, nekoga drugega. Ko sem to poslual po televiziji, sem imel ves ?as v mislih, kaj bi se zgodilo, ?e bi namesto tega fantka bil nekdo s teavami v duevnem zdravju, brez starev, brez svojcev, brez ne vem koga in brez predstavnikov nevladne organizacije. To v tej drubi dananjega dne, pred vstopom v leto 2010, ni sprejemljivo.
Zagotovo, da je elja vseh nas, da bi poleg vseh teh pravic, deklarativnih, ki jih imamo in napisanih pa da bi jih tudi sprovajali in iveli, bi rad uporabil besede pokojnega dr. Marui?a, ki je neko? rekel: »Bolezen je pa? bolezen. Kakna razlika je med sladkorno boleznijo in teavo v duevnem zdravju? Zakaj mi tega v naih glavah ne moremo razumeti to?no tako?« To je moja elja. In ?e bi ta elja bila v vseh glavah, uresni?ena, in to razumevanje, potem bi bilo laje premostiti tisti del, ki ga je Joc krasno povedal. Kdo lahko se danes z duevno motnjo zaposli? Izjemno malo in e to, ?e ima posebno nekega prijatelja oz. nekoga. Pa dobi tudi za ta del sredstva, pokritje dolo?enih sredstev s strani ministrstev. To je dejstvo in ta del bi jaz rad najbolj poudaril.
Naj zaklju?im s sloganom, ki ga je gospa Isteni?eva uporabila: »Za uporabnika.« Hvala, ker ste me posluali.
SRE?KO BRUMEN: Hvala lepa. S tem se je kon?al del naega posveta z referati. Sedaj imamo e 45 minut ?asa e za javno obravnavo. Glede na to, da nekih prijav zagovor nisem dobil, bi vas samo pozval, kdor eli e, se pa? kar na oder ali pa tudi ne.
……………..: /govori iz klopi/
SRE?KO BRUMEN: Hvala lepa. Sedaj bi pozval gospoda Boruta Sommereggerja, predsednika Drutva Novi Paradoks.
BORUT SOMMEREGGER: Sedaj sem se zato javil, da prijatelja Zdenka, kje pa je, aha, da ga najprej potolaim. ?e boste uporabljali mikrofon, se vas bo slialo tukaj in danes to razpravo spremljajo po vsej hii, v vseh pisarnah in verjemite mi, da posluajo politiki, znajo tudi s so?utjem. Ena od njih se nam je tudi pridruila in mi povedala, kako tiho je v pisarnah in kako prizadeto posluajo recimo izpoved Joca. Verjetno je parola dananjega dneva in izpoved dananjega posveta, vsaj zame, to, kar je povedal na prijatelj Joc. Treba je e enkrat poudariti zaklju?ne misli gospe Isteni?. To, kar delamo, delamo za uporabnika. Osebno mislim v teh kratkih letih, odkar sem se pridruil tej socialni sceni, da nevladniki ogromno delate in ste spravili zgodbo naprej, aha, sedaj je priel Zdenko, ker imam malo primerjave z drugimi dravami. Slovenija pri teh zgodbah ni na repu. Verjetno gre zasluga tudi Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve. Dva naa zagovornika sta med nami. Boste hudi, ?e re?em hvala gospe Isteni?evi in hvala gospodu Gabrijanu. Ne? Sem e povedal in to je treba povedati. Blailne so izjave tudi prim. Remkarja. Navsezadnje ne podcenjujmo, da nam je dal Bla Kav?i? danes to tribuno in se mu za to zahvaljujem.
Meni, ki sem soorganizator, mislim, da se je izpla?alo, zaradi dananje izjave, zaradi nastopa Joca. Izpla?alo se je nekoliko truda vloiti v vso to kampanjo, ki e te?e, tudi zaradi tega, da smo pokazali oblastem, da humanitarci znamo stati skupaj in da so tisti ?asi, ko je varoval vsak svoj vrti?ek, e zdavnaj za nami. … (nerazlo?no), na alost, je treba povedati, ker je vedno ve? takih, ki rabijo nao pomo?. Zato hvala vsem tem, ki ste nam pomagali in hvala predstavnikom oblasti. Joc, zato smo tukaj.
SRE?KO BRUMEN: K besedi pozivam gospo Zvezdano Lorbek.
ZVEZDANA LORBEK: Hvala za besedo. Glede na to, da sem ?isti laik glede teh pravnih in strokovnih razprav tukaj. Sem uporabnica programa dnevnih centrov Ozara. Rada bi povedala to, da sem zelo sre?na, da ?lovekove pravice so, da jih tudi po svojih zmonostih poznam. Predvsem pa to, da lahko poi?e pomo?, da te informacije o svojih pravicah pridobi in seveda potem tudi poi?e pomo?, da te pravice uveljavlja, ker velikokrat tega sam ne zmore. To, kar je bilo danes povedano, ker sem bila tudi uporabnica bivalne skupnosti, bi mogo?e na kratko povzela v nekaj to?kah samo iz moje osebne zgodbe, kjer so vse te stvari notri, ampak ?isto iz prakse. Za?elo se je dejansko na samem za?etku. Jaz sem namre? bila rojena v krvoskrunstvu in to mladoletni materi in seveda podatkov, kdo je o?e, ni bilo. Ko sem postala polnoletna, sem la takoj na vse takrat meni znane urade to iskati. Ni se mi sanjalo, da je to pravica, da to lahko uveljavi. Iskala sem sama, ?isto lai?no. Podatka pa ni bilo. Seveda sem tega dragega o?eta, ki sem ga tako pogreala, iskala 21 let. Pravno si nisem znala prav ni? pomagati. Sorodniki so mol?ali. Moram re?i, da sem kar precej trpela, ker se mi je zdelo, da mi manjka polovica ivljenja, ker z mano tudi ni ivela mama. Sem pa? ivela pri stari mami. O?eta sem potem nala na dan njegovega pogreba in res je bila informacija iz same oje druine, ki so ves ?as tako lepo skrivali, potem pa ni bilo mono, ker je pa? umrl od moje tete prvi mo in ta oseba je bil moj o?e, kar se navezuje na duevno zdravje. Najina mama je potem zbolela za to poporodno duevno depresijo. Dve leti se je zdravila. Ker je bila mladoletna, so li pa? postopki dejansko pravno tudi mimo nje. Ni me sram priznati, da tako je pa? mamino ivljenje bilo, da je opravila e veliko splavov. Jaz zanje nisem vedela, ker je ona ivela v tujini. Ampak o mojih psihosomatskih teavah se je to pisalo. Ni bilo vano, ?e sem bila na avtobusu, ?e sem bila v oli, ?e sem bila v slubi. Meni se je pisalo, na moj ra?un. Namre?, itak socialna fobija, generalizirana anksiozna depresivna motnja, hudi glavoboli, zastoj dihanja in nezavesti. Ko govorimo o ?lovekovih pravicah, so mi elele pomagati tudi sodelavke tako, da so me elele dvakrat poro?iti. So rekle: »Poskusimo z mlajim.« Oseba, ki ga nisem poznala, je al naredil samomor. In glejte. Ta sodelavka, ki je mene prodajala temu, je potem bila zelo huda name, da sem jaz krivega njegovega samomora. Poznala sem pa njegovo ime. Tudi drugi poizkus, da me poro?ijo s starejim gospodom, se ni dobro izel, saj sem morala tudi tam beati. Iz teh svojih duevnih motenj, ki jih sama nisem razumela, nisem imela nobene osebe, e manj institucije, sem rekla, da je potem najbolje umreti, ?e je ?lovek tako napoti, tisti stari mami, ki mi je bila edina oseba, pa konec koncev tudi drubi. Tako sem dejansko pa? pri 15-ih in potem tudi pri 27-ih letih zaradi totalne nepotrebnosti brezizhodne neuspeno poskuala. Potem sem naredila tudi to, ?eprav sem trgovka bila po poklicu, od 27. do 29. leta, za dve leti sem enostavno iz svoje osebne notranje nemo?i prenehala govoriti. tiri stavke v slubi, tiri stavke doma. Pa je minilo dve leti. Glavoboli so bili takni, antibiotik ni pomagal. Nih?e si ni znal z mano pomagati. Prili so samo do nedefiniranih, nedokon?anih diagnoz in seveda pomagaj si sam, ?e si zna. Ves ?as sem hodila e vseeno v slubo in 2001 pridobila tretjo kategorijo invalidnosti, 8 ur dela zmona. Kaj to pomeni, tudi sama nisem razumela. Jaz sem prinesla v slubo dokument in so rekli, okej, saj ve, kje ima metle. Pojdi dela. V naslednjih estih mesecih, ko sem s to odlo?bo e delala, kar sploh ni bilo namen, sem seveda imela nekaj pokodb. Na tisto so pa rekli: »?e misli tako, potem pa pojdi.« Ampak jaz sem morala zopet iti do ene uradne osebe, ki mi je razloila, kaj pomeni sedaj ta odlo?ba. Ali jaz moram iti delati, ker ne morem delati? V sosedskih odnosih je bilo tudi to, da smo imeli eno zelo agresivno osebo, ki je mene imela zelo rada. To pa zaradi tega, ker me je pa? uspeno pretepala. Beala sem na policijo in so rekli, da to ni prav, ampak dejstvo je, vi se morate tudi znati braniti. Saj ne vem, kdaj vas bo ona udarila, da bom jaz tam stal. Ni lo druga?e. Lepega dne, ko je bilo prehudo, je policija prila. Potem je ta gospa naredila pravo filmsko sceno. Ko je ona oba policista obvladala, so rekli: »Veste, vi, ki ste te prijave delali. Mi vemo sedaj, da je ta gospa nevarna.« Ko se mi je zaradi tega zdravja in posledi?no tudi zaradi fizi?nega, ko sem izgubila slubo oz. odlo?bo tretje kategorije, najprej status doma na ?akanju za prerazporeditev. V teh petih letih je bilo pa tako, ker jaz znanja o svojih pravicah, kaj ele o nekih pravnih zadevah, nisem imela, e danes jih nimam, ampak si vsaj znam poiskati pomo?, so menili, da je 70 % ..(nerazlo?no) kar dovolj, ne glede na to, da zakon glasi druga?e. Ko zatem nisem mogla pla?ati ve? stanovanja, vseh strokov, sem posledi?no dobila odpoved stanovanja. Zatem se nisem imela kam dati. Nala sem eno sobo in sem la iskati brezpla?no pravno pomo?. Bila je tudi tukaj ta pravica krena, ampak jaz danes vem, jaz bi jo morala vedeti in morala bi jo uporabljati. Za svoje zdravje moram sama skrbeti, za preventivo. Morala bi si poiskati na?ine in poti, kako to uveljavljati. Lahko povem, da mi ne gre najbolje. Namre?, nikakor ne pridem do nobene napotnice, ?eprav bi kot bolnik, ki sem za osebno zdravnico teek bolnik, ker venomer nekaj ho?em, ker nimam diagnoz, imam pa zdravstvene teave. Sliali ste e za diagnozo – medicinsko nepojasnjena stanja. Tukaj bi morda pomagal en preventivni pregled, da se ?ekira, kaj z mano je, kaj z mano ni. Ampak, to so drage stvari. Sama lahko sanjam, da si jih bom privo?ila. Zdravnica pa je mnenja, da tega ne potrebujem. Enako se je potem zgodilo, ko sem dobila redno odpoved delovnega razmerja. Vemo, kakne so tukaj naprej poti. Ampak sama s svojim razmiljanjem teh misli nisem bila sposobna urediti. Bila sem takrat v bivalni skupnosti in so mi mentorji pomagali. Ves ?as se navezujem na to, kar je bilo danes povedano. ?e bi rekla e to. V bivalni skupnosti je bil eno obdobje dveh mesecev strano hude krize za vse nas tiri oz. osem nas je bilo iz golega dejstva. Premalo svojega lastnega zdravja, potem pa e biti okupiran z ojo sostanovalko. Veste, kaj se nam je zgodilo? Naa cimra je pri 35-ih letih, kar sem pozneje brala, da zakon tako pravi, da ima pravico se odpovedati zdravljenju, ?eprav je to bilo tudi avtomatsko v njenem primeru 100 % smrt. To umiranje je trajalo dva meseca. Nam je lo v ivo, do kosti in ?ez, ampak nobena od nas ostalih ni vedela, za kaj gre. Nismo znale pomagati. … (nerazlo?no) si ga ne bi nikoli ve? upala privo?iti, ker enostavno je vsem preve? pobralo zdravja. Seveda pa sem dobila tam vso potrebno pomo? te skupnosti in sem do tega svojega dananjega stanja prila tudi s to pomo?jo. Ker sem na borzi, sem sama tudi prosila, sem nekaj brala o zaposlitveni rehabilitaciji. In sem takoj dobila, naj se javim na intitut. Prve tri mesece, seveda v mojem primeru brezpla?no, ker sem prejemnik nadomestila iz zdravstvenega zavarovanja, bolj sem se trudila, manj je lo. Poskusila sem, ker sem hotela sama dobiti informacijo, kaj z menoj je. Sedem let nisem bila v slubi, jaz sem sedaj mo?na, lahko delam, lahko slubo i?em, lahko slubo pridobim. Ampak, ko so moji mii?ni kr?i, ko je to lo naprej, ko sem jaz padla iz stola v nezavest, so rekli: »Veste, za naprej ne bomo niti poskusili. Odlo?bo bo dobila borza in boste videli, kaj bo naprej.« Sedaj me je strah, ?e bom s strani borze kaj kaznovana, glede na to, da moje fizi?no in duevno zdravje ni zneslo tega, da bi se jaz lahko vklju?ila nazaj v delovno razmerje. V ozarinem projektu Spovedi, ki je bil tudi ire, saj ste verjetno zaslediti, tudi tja so me prijavili oz. so me povabili in sem seveda sodelovala. Nismo imeli prej niti pogovorov pa nisem niti to?no vedela, za kaj gre. Ampak, mogo?e imam malo poklicne norme, da pa? rada govorim, ko besedo dobim, sem nanj bila dobro pripravljena. Ampak, ko je tista novinarka oz. tista gospa vpraala: »Samo ena to?ka vaega ivljenja me zanima. V samostanu ste bili, pa vas niso sprejeli. Kaj pa je to bilo?« Jaz sem res odla v samostan. Pustila sem slubo. la sem v samostan, sprejeta pa nisem bila. Prva to?ka – nezakonski otrok. Moralno opore?no. Druga to?ka – preve? zakompliciran ?lovek. To ne bo lo in tako nisem ostala.
Naj samo zaklju?im s pozitivnima to?kama. Danes sem tudi v Karitasu prostovoljka. Torej, zopet totalni laik. Vendar se sre?ujem z ljudmi. Ko dam ta paket hrane ali obla?ilo, ko katerega so upravi?eni. Ljudje se pa vendarle obra?ajo z vsemi svojimi teavami in vpraanji tudi name in moram povedati, kljub temu, da je to naporno, ko sliimo s strani ministrstev, da se ljudje trudijo na vseh podro?jih, dejansko to nekako privede tudi do ene samopomo?i.
Kratko bi e omenila, sedaj, ko je bila v torej oddaja Preverjeno in je bil zadnji prispevek ravno o tej prisilni hospitalizaciji. Tega naega Iztoka jaz poznam. Seveda, on ni glasbeni deejay poklicno, je pa umetnik. To, kar on ustvarja iz vo?ene mase, res meji na umetnost in tudi zelo ljubiteljski fotograf je. Namre?, ko se dva, tri mesece nisva sliala, se je lepega popoldneva pojavil pri menim doma in je rekel: »O?e se je spomnil, da jaz rabim malo po?itka v bolnici.« To so bile pa? njegove besede. Njega je vzela policija. Bil je prisilno hospitaliziran. Od tam je pobegnil. Vmes se je spomnil name, ker domov ni mogel. Je priel, je povedal, je rekel: »Ima telefon? Kli?e policijo, bilokaj? Ampak, ?e jaz lahko prej varno hio za moke kli?em, bi pa to prosil.« Ko je to naredil, so klicali nazaj in preverjali podatke. Pa dovolj besed iz prakse. Hvala za posluh.
SRE?KO BRUMEN: Hvala lepa za to iz?rpno poro?ilo. Jaz bi vas samo opozoril, da imamo e 30 minut ?asa in da je kar nekaj prijavnic k razpravi. Prosil bi vas, ?e lahko svoje izvajanje omejite najve? na pet minut. Hvala.
K besedi vabim gospo Miro Krin, da nam pove nekaj svojih izkuenj.
MIRA KRIN: Jaz bom zelo kratka. 17. decembra letos bo 17 let, da mi je h?i utrpela prometno nesre?o. Njena diagnoza je bila posttravmatski moganski sindrom. Do danes nima uveljavljenih pravic. Do danes nima nobenih monosti, da se izbori zase. Je univerzitetno diplomirana ekonomistka in ni bila stara niti 24 let, ko je bila razsuta v centru Ljubljane. Ne po svoji krivdi. Takrat je bila redna absolventka z znanjem treh jezikov, z znanjem, ki ga je pridobila v tujini. Stanje, ki se dogaja moji h?eri, je nedopustno, ker je igra zakulisnih igric pravnega reda v tej dravi, zavarovalnic in zdravstva. To je trikotnik, ki ga ne morem niti jaz kot prizadevna mati reiti. Bila sem pri Varuhu ?lovekovih pravic. Napotena sem, da prinesem vso enormno zdravniko dokumentacijo. Prva dokumentacija datira od datuma nesre?e, to je 17. december 1992. Do danes moja h?i ni statusno reena. Marsikateri zdravnik v psihiatri?ni bolninici, omenjena je bila dr. vabova kot zelo v redu, sem ji pisala pismo s pronjo. Delno mi je hotela ugoditi, vendar gospe vabove na psihiatriji v Ljubljani ni ve?. To veste, vi, ki vodite to.
?esa sva rtvi, skupaj s h?ero? Statusa nima, pla?e nima, dela ni zmona pri visoki izobrazbi. Ne morem pohvaliti niti center za socialno delo Ljubljana – Beigrad. Moji h?eri je bilo zelo teko oddati prvo pronjo za socialno pomo?, ker se ji to zdi milo?ina in ji hudo ?ustveno pada, ravno tako meni kot materi. Na tem podro?ju se vrtimo med brezumnim ravnanjem dveh sodnic zaradi odkodninske zahteve, ker moja h?i ni povzro?ila prometno nesre?o. Policijski zapisnik je izginil in tako se lovimo e 17 let. Kot vo?ilnico lansko leto, sodnice ne bom imenovala, to bo prilo ob drugi priliki, kot vo?ilnico za 40-letnico svojega ivljenja je dobila od sodnice dvakrat, enkrat telegram, enkrat pismo: »Prosim, da se zglasite na centru za socialno delo zaradi dolo?itve skrbnika« oz. to se je na dananji dan sprevrglo v drugo intitucijo odvzema opravilne sposobnosti. Ne vem, kako je nekdo priel na tisto brezumno idejo, da bi h?eri, ker jaz vem, kaj je procesna sposobnost, vem, kaj je opravilna sposobnost in tako naprej. Sedaj, ko sem vpraala, kdo je dal pobudo za to zadevo. Vsi se otepajo. Moje je, da povem. Hotela sem pokazati slike, kako je izgledala h?i pred nesre?o, kako je izgledala tri mesece po nesre?i, kako je pisala pred nesre?o, kakne so bile njene diplomske naloge in razmiljanja in kako pie danes. Ali ve, kje je lu?? Ali veste, kam me peljete? Ali je to prav? Zato pravim ministrstvu, zakon je sprejet. Moja h?i dolgo ni imela potrebe, da bi bila hospitalizirana. Pod straansko torturo sodnice je sedaj v dveh letih, toliko let po nesre?i, estkrat prisilno hospitalizirana. Moje je bilo, da se vam izpovem. Hotela sem pokazati, kaj lahko naredi en moment, kaj lahko naredi zdravstvo, kaj lahko naredi otepanje od problema, da bi se zagrizel s prave strani. Tu ni stigme. To ni nobena stigma. To je neko dejstvo, to je ivljenje, ko je prikrajano za normalo.
SRE?KO BRUMEN: Hvala lepa. K besedi vabim gospoda Stojana Ljuboja.
STOJAN LJUBOJA: Pozdravljeni gospod predsedujo?i, novi predsednik Novega Paradoksa. Me veseli, da smo dobili e eno tako ustanovo. e ve? bi jih lahko bilo. Samo drava izgleda, da nas bremza. Po?utim se, da smo mi duevni bolniki na robu, da za vse drugo nekako se pobriga drava, nas duevne bolnike pa tako na stranskem tiru drijo. Zelo sem vesel, kar so povedali predstavniki vlade, da so te skupine, da bodo nam, duevnim bolnikom, pomagale, zdravniki in osebje. Upam, da se bo to popravilo. ?e se za 30 % to popravi, bo e velik uspeh. Pohvalil bom psihiatrijo v Ljubljani, ker jo poznam e 27 let, ko sem prvi? zbolel. Moja diagnoza je mani?na depresija in se zavedam tega, da ne bom nikoli popolnoma se pozdravil. Vedno in redno pijem ta zdravila, alkohola sploh ne. Tudi, ko sem bil zdrav, sem treniral port, tako da mi alkohol sploh ni v redu. Kadil nisem. ele v 27. letu na sprejemnem oddelku psihiatrije v Polju so mi nudili cigarete in sem kar tako od njih dobil in sem se tako navadil. Imam h?ero, staro 22 let. Kon?ala je fakulteto za varnostne vede. Sedaj pie diplomo. Jaz sem vesel, kadar naredi kaken izpit. Z njo sem vedno, drim skupaj. Edino ona je moje upanje v ivljenju, da sem jaz sploh e med ivimi, odkrito re?em. ena me je zapustila leta 2000. Je rekla, da pa? ne more iveti ve? z menoj. Ko jaz grem v bolnico, da ona tudi pretrpi, stresi in tako naprej. Sporazumno sva se lo?ila, brez odvetnikov zato, ker odvetniki delajo samo za denar. Od leta 1995 do 2002 nisem bil hospitaliziran. Redno sem hodil svoji najbolji psihiatrinji Virginiji Novak Grubi? in hvala ji. Vsak mesec imam kontrolo, tablete in tako naprej. Vedno me vpraa: »Gospod, kako ste?« »Gre nekako!« »Dobro izgledate! Ali ste nali kakno slubo, da bi lahko delali?« V?asih sem nael, v?asih pa ne. »Majhna penzija je. Komaj shajate!« Kupil sem garsonjero. ena me je izpla?ala pa sem kupil garsonjero v Hotelu Lipa. Imam 348 evrov pokojnine. Skoraj 150 evrov pridejo stroki.
Tukaj ne vidim nobenega psihiatra iz bolnice Polje. Ali obstaja tu kaken psihiater, da bi me podprl v eni stvari? Saj sem rekel, da mi duevni bolniki ivimo na robu, pod stresom smo vedno. Ali bom zdral od prvega do prvega? 20 let sem delal v Iskri kot mehanik, umerjevalec in samostojni serviser na vojakih napravah. Dali so me na borzo dela in potem sem se upokojil. Dobil sem 318 evrov penzije. Drugi imajo tri leta delovne dobe pa isto imajo tako penzijo. Naj imajo, ampak jaz mislim, da je to premalo denarja za nas. ?lovek se bolje po?uti, ?e ima v epu 50 evrov ali 1 evro. Ne more si privo?iti morja. Odkar sem se lo?il, od leta 2000, nisem videl niti morja niti izletov niti ni?. V Altro hodim volonterski. Ob sredah je ples, ob petkih pa u?im folkloro. To delam zastonj. Ljudem ho?em pomagati. Oni meni pomagajo. Mi trajka ne moremo narediti, kot delavski sindikati pa ho?ejo 600 evrov najnijo pla?o. Jaz sem za to, da imajo 1.000 evrov, ne samo 600 evrov, ?e bi se dalo, ampak ?e bi tudi nam se dalo vsaj 600 evrov, da bi manj razmiljali, kako bomo iveli. Od leta 2002 ve?krat hodim v Polje. Vsaka ?ast. Bolnica je ?ista, v redu, hrana dobra. Jaz vem, kaj mi pae od injekcij in to zahtevam na tri, tiri dni. Imam tablete. V redu. Dva, tri tedna in grem domov. Pred devetimi meseci sem bil v bolnici 17 dni. Ra?un je priel 5.650 evrov. Bil sem pred dvema meseca spet dva tedna. Ra?un je priel 5.100 evrov. To, da sem brez denarja, me tla?i dol. Kaj jem? Konzerve, mleko, kruh. Slabo se prehranjujem. Nimam si od koga sposoditi denarja, ker ve, da nimam od kod vrniti pa tudi gledam, da si ne izposojam. Da bi bolniki ?im manj li v bolnico, ker bolnica stane. Zamislite, 15 dni – 5.100 evrov. Saj bom el v bolnico. e sedaj vem, da bom spet el v bolnico. Ko se mi stanje poslaba, grem takoj dr. Novaki. Ona me takoj dr. Roku Tav?arju, vsaka ?ast. V?asih oni malo pomeajo zdravila. Saj vedo uporabniki. Oni malo premeajo ta zdravila, kot poskusni smo zaj?ki. ?e se to ne obnese, pa dajo kakno drugo zdravilo. Malo te pozdravi, da lahko doma sam ivi. Pa pojdi, ali ne, ker bolnica veliko stane.
Naj drugi povedo sedaj. Ekonomsko bi se izpla?alo, po mojem mnenju, da bi nam dali to podporo, vsaj 20 % nas ne bi hodilo tako pogosto v bolnico Polje. Naj vam povem e to. V tem letu sta se dva, ki sem jih poznal, obesila v Psihiatri?ni bolnici Polje. Hvala lepa.
Opravi?il bi se e. Materinski jezik sem pozabil, slovenskega se pa nisem nau?il. Oprostite mi.
SRE?KO BRUMEN: Hvala. K besedi vabim gospoda Edo Belaka, predsednika enta.
EDO BELAK: Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj. Jaz ne bom tako dolg, ampak bi rekel tole. Zanimive zgodbe, ki bi jim lahko jaz dodal e 100 taknih ali pa e 500 taknih, neteto, ker delam veliko z uporabniki in jih posluam. Bi vam pa eno sporo?ilo dal iz tega, da te zgodbe zaklju?imo. Veliko monost in veliko mo?i imate v sebi, da tudi sami nekaj naredite. Ne se samo zanaati na nevladni sektor, na vlado, na ne vem koga, na ministrstva, ampak poskuajte sami. Jaz imam ogromno primerov in ogromno prakse, da se ljudje znajdejo, da naredijo, seveda z nao pomo?jo.
Jaz sem hotel samo dve stvari izpostaviti na tem mestu, in sicer, da je ta dananji skup resni?no bil potreben in mislim, da bo e ve?krat potreben. Sliali smo spodbudne besede iz ministrstev. Vidimo tudi, da se Zakon o duevnem zdravju resni?no in zelo hitro uresni?uje. ?akamo e na nacionalni program duevnega zdravja. Ta bo tudi, jaz mislim, vsaj s tem sodelovanjem, ki smo ga vzpostavili, nevladne organizacije, civilna iniciativa in pa vladne institucije, bo tudi kmalu zaivel. Jaz bi mogo?e samo to rekel, da neke nestrpnosti se pojavljajo iz strokovnih krogov glede Zakona o duevnem zdravju. Jaz sem to e ve?krat izpostavil. Mislim, da je zelo pomembno, da pustimo, zakon je za?el veljati avgusta 2009, uspeno smo vpeljali koordinatorja. Uspeno korakamo k temu, da bomo imeli tudi zastopnike. Pustimo, da zakon ima svoj odziv in pri uporabnikih in pri svojcih in pri stroki in da potem za?nemo korigirati. Mislim, da neke informacije so, da bi se moralo to popraviti, ono popraviti. Pustimo, da to zaivi. Mi smo namre? za?eli popravljati, ko sploh e ni zaivelo. To je apel stroki in ta apel smo mi ponavljali iz dneva v dan, da mi ponujamo sodelovanje. Civilna iniciativa, nevladne organizacije ponujamo sodelovanje. Samo v svojstvu sodelovanja, v soustvarjanju ne?esa, bomo lahko u?inkoviti, bomo lahko izpeljali nekaj, kar bo potem resni?no ivelo. To je ena zadeva. Prosil bi predsedujo?ega, da damo to v zaklju?ek. Ne bodimo nestrpni. Bodimo tisto, kar krasi demokrati?no in pa socialno drubo, bodimo so?utni. Bodimo strpni do so?loveka, potem bo ta zakon z vsemi popravki, ki jih bo doivel in ki jih bo moral doiveti, bo krasen zakon in bo tudi v ivljenju uporaben. To je pomembno. Uporaben za uporabnika, tako, kot je rekla gospa Marjeta. To je zelo pomembno tudi v poslanici tega zbora.
Drugo bi pa mogo?e samo vas informiral, da smo mi v lanskem letu tudi ustanovili nacionalni forum humanitarnih organizacij, ki dobro deluje in da ta nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije se zavzema za ?im bolj usklajeno in ?im bolj koordinirano sodelovanje humanitarnih organizacij na podro?ju Republike Slovenije. Izredno pomembno poslanstvo. Iz tega naslova bi pa moral nasloviti kritiko naim politikom, nekaj jih je tu, in sicer, mi smo dali iz tega naslova nacionalnega foruma iniciativo, da se Zakon o humanitarnih organizacijah dopolni, da se spremeni in da se posodobi. al od februarja, ko smo imeli sestanek z vlado, s predstavniki vlade, nismo dobili nobenega odgovora. Mi smo v oktobru, kjer smo v zaklju?ku napisali, naj ne bi bilo pravilo in pa delovanje demokrati?ne drube ali pa mogo?e te nae politike v sedanjem ?asu, da ne bi odgovarjali na pisma, da ne bi odgovarjali in da ne bi izvajali tistega, kar obljubimo. To bi prosil tudi, da se da v zaklju?ke.
Da pa ne bi izzvenela samo kot kritika, jaz bi pohvalil vse sodelujo?e. Resni?no smo naredili v Sloveniji od lanskega avgusta po sprejetju Zakona o duevnem zdravju korak naprej. Kolegica Suzana je prikazala, kaj je pa e nevladni sektor od leta 1994 naredil. Jaz se lahko tudi pohvalim, da sem e od leta 1995 zraven, ?eprav takrat se e ni toliko slialo o tem. Rekel bi samo to, da bodimo strpni en do drugega, sodelujmo, soustvarjajmo. V tem smislu je ta skup tudi izredno pomemben. Posluajo nas v vseh teh sobanah in pisarnah tega zbora in mislim, da nae sporo?ilo ne bo ostalo brez odmeva. Hvala lepa.
SRE?KO BRUMEN: Hvala. K besedi vabim gospo Suzano Vriki. Prosim.
SUZANA OREKI: Jaz bi samo nekaj dodala. Ob tako lepih zaklju?kih mi je kar malo nerodno. Ampak, prej je gospa iz Ministrstva za javno upravo povedala, da je tudi Ministrstvo za javno upravo zainteresirano za financiranje nevladnih organizacij, ?e sem prav razumela, in jih tudi financirate. Ob tem sem se spomnila, da sem ve?krat omenila, da nas financira samo Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve, vendar bi poudarila, da nas financira tudi Mestna ob?ina Ljubljana ter tudi FIHO fundacija in tudi nekatere druge manje slovenske ob?ine pri name?anju ljudi v stanovanjske skupine. Seveda pa nekatere nevladne organizacije znajo pridobivati tudi sredstva iz tujine, tako da je to to. Ne bi rada bila kregana, obi?ajno se je treba zahvaliti vsem financerjem. ?e sem kogar koli izpustila, se opravi?ujem. Hvala.
SRE?KO BRUMEN: Besedo ima gospod Boris utari?.
BORIS UTARI?: Hvala lepa. Ravnokar je pravzaprav to temo na?ela dr. Orekova. Jaz mislim, da gre v zaklju?ke tudi zelo jasno stali?e, da je treba naprej krepiti financiranje teh civilnodrubenih organizacij, ki delajo na podro?ju duevnega zdravja. Rad bi poudaril, da to ni kar samo po sebi umevno, da bo tako stabilno teklo naprej. Trenutno je v Dravnem zboru, gre h koncu novela Zakona o igrah na sre?o in ta ima tako reitev, ki meni spodbuja, kot poznavalcu, zelo resen dvom, da ne bo tu prilo do motenj sedanjega, stabilnega, zanesljivega financiranja preko FIHO. Mislim, da zaklju?ki morajo tukaj biti jasni v zahtevi, da se ohranja stabilnost financiranja iz dosedanjih virov v dosedanjem obsegu.
SRE?KO BRUMEN: Hvala. Zaklju?ke bomo skupaj pripravili, tako da vsekakor mislim, da bo to notri.
Sedaj pa e gospa Leposava Jovani?.
LEPOSAVA JOVANI?: Prav z veseljem pozdravljam polno dvorano. Povedali ste zelo veliko in zelo lepih in dobrih stvari in sem vam hvalena. Tudi jaz bom govorila o ?lovekovih pravicah in duevnem zdravju. Za?ela bom pri za?etku. Za?etek je zanositev. Vemo, kako so v?asih rekli, kako se je treba obnaati do nose?e matere. Namre?, spoznam se na vzgojo otrok zelo dobro, zato o tem smem govoriti. Jaz bi samo tole rekla. Verjamem, da dananji stari mnogo bolje vzgajajo svoje otroke, kot so nas v 20. stoletju. Ampak, v 20. stoletju je bilo zelo pogosto sliati te besede: iz tebe ne bo nikoli ni?. To je bilo za otroka grozno. Druga stvar, ki jo e danes sliim od mater, od gospa, jaz sem olana za govorca, pa mi re?ejo matere, ki so navajene, takole: »Glej, da bo ja tiho pa da bo ja ?im manj govorila.« Jaz sem olana za govorca, ampak vam povem, kako to vpliva. Takrat, ko sem to prvi? sliala, me je popolnoma potolklo. Kaj sem pa sedaj narobe naredila? Kako pa to vpliva na otroka, ki je majhen? Potem sem pa videla, da te matere mene prosijo, najdi mi enega psihiatra. Zakaj pa? Ja, moj otrok, odrasla h?i in sin, ima take in druga?ne teave. ?e je ta mati tako vzgajala svojega otroka, da mu je zbila samozavest, majhnemu, kako naj ima ta ?lovek svojo samozavest, kako mora biti samozavesten, ko je odrasel. Tega je sedaj zelo veliko. Verjamem, da se bo v bodo?e to popravilo. Jaz upam.
Kaznovanje. Zelo veliko govorimo o kaznovanju. Jaz bom pa povedala nekaj, kar sem pred kratkim prebrala. Kako so vzgajali Gandhijevega vnuka? ?e sem kaj upi?il, so mi stari rekli: »Tebe ne bomo kaznovali, ampak sebe, ker smo mi tebe narobe vzgojili.« In je rekel: »Jaz sem se popravil, ker nisem hotel, da bi se moji stari kaznovali pa bili cel dan la?ni.« Mi o takih re?eh nikoli ne razmiljamo. Tudi jaz nisem, dokler nisem to prebrala. Se mi pa grdo zdi recimo otroke maltretirati. Jaz se ukvarjam z Zemljo in z ivljenjem na Zemlji. Na Zemlji ni treba biti ni? fouen, ker je za vse vsega dovolj, samo prav mora biti razporejeno in vsak ?lovek je unikat in mu je treba pustiti iveti sebe. Jaz sem geografinja, zgodovinarka, poznam svet, ampak pri nas je mo?na fauarija, ki ni potrebna. Ravno tako pa mislim, da je potrebno, da mi za?nemo otroke sprejemati takne, kot so in jih ne kaznovati, ampak na nek druga?en na?in to oblikovati, ker kaznovanje ni potrebno. Se pravi, nau?imo se iveti sebe. Moram povedati, da sem nekaterim to povedala in so rekli, da je to to. O tem je treba tudi razmisliti. Da ti kar naprej nekdo stoji nad glavo in govori, da ne sme tega, onega, tretjega. To je grozno. Tisti, ki so to doiveli, to vedo, zato pa imajo odrasli teave.
Za stareje pa razmiljamo, ampak pri nas se to zelo veliko dogaja, da jih nekam vklju?imo. In Slovenci so genialci. To je genialen narod. Imel je 250 let obvezno olstvo, nima nepismenih. To se ve na zahodu, mi smo pa pozabili. Izmislijo si ?uda. Razmiljajmo, da bi stareje ljudi nekam vklju?ili z njihovim znanjem in prakso. Vse to se dogaja, vendar se o tem e vedno razmilja.
S tem bi kon?ala in najlepa hvala, da sem to lahko povedal.
SRE?KO BRUMEN: Hvala lepa. e gospa Nada imenc.
NADA IMENC: Nisem se mislila oglasiti, ampak se bom. Vsi pravimo, da je ?lovekova pravica tudi dostojno ivljenje. Vsi bolniki, ki so zaradi bolezni invalidsko upokojeni, naj si bo to duevni bolnik ali kaken drug bolnik, mislim, da bi Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve, jaz dam kot pobudnik. Vemo, da se pokojnina ra?una od osnove. ?e ta osnova ne dosega tiste osnove, je dolo?en cenzus, od katere osnove se dolo?i pokojnina. Od te osnove je potem tudi procent, koliko procentov. Mislim, da je skrajni ?as, da se ta znesek, ki ga dolo?a Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve, da se ta viina dvigne in da se dvigne tudi procent za izra?un pokojnine. S tem se bodo te minimalne pokojnine lahko dvignile.
SRE?KO BRUMEN: Hvala lepa. ?e ni ve? prijavljenih, bi se vam zahvalil za dobro udelebo na triurnem posvetu. Velika ve?ina nas je ostala, iz ?esar lahko sklepamo, da nikoli ni dovolj povedanega o teavah v duevnem zdravju in tudi o kritvah teh pravic. Mogo?e lahko kar napovemo podobne dogodke glede na potrebo in glede na interes.
Z ozirom na zelo ob?utljivo in iz razli?nih vidikov orisano problematiko s podro?ja ?lovekovih pravic in duevnega zdravja bi predlaga, da danes ne oblikujemo sklepov oz. zaklju?kov tega posveta, temve? oblikujemo delovno skupino, ki bo v roku tirinajstih dni pripravila zaklju?ke dananjega posveta.
Dovolite mi, da v imenu organizatorjev predlagam delovno skupino, ki bo na osnovi uvodnih referatov, referatov in razprave ob zaklju?ku pripravila zaklju?ke dananjega posveta, ki jih bomo posredovali Dravnemu svetu v sprejem in tako vsem tistim institucijam, ki jih konkretna problematika zadeva. To so vsekakor Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve in e koga bomo nali.
V delovno skupino bi predlagal naslednje ?lane. Kot predstavnika Dravnega sveta gospoda Borisa utari?a in Petra Pouna in kot predstavnika soorganizatorjev nevladnih organizacij bi bili to dr. Suzana Oreki, gospod Edo Belak in Sre?ko Brumen.
?e se s to komisijo strinjate in v kolikor ni pripomb na predlagano delovno skupino, bi se vam vsem skupaj e enkrat zahvalil za sodelovanje, posebej e predsedniku Dravnega sveta Republike Slovenije za pozdravni nagovor, dravnima svetnikoma, direktorju Direktorata za zdravstveno varstvo, dravni sekretarki na Ministrstvu za delo, druino in socialne zadeve, vsem referatom, predvsem pa vsem, ki ste z nami delili svojo osebno izkunjo in nam s tem duevne bolezni in teave, ki izhajajo iz nje in s tem nam dejansko prikazali tisto realnost, s katero se dnevno soo?ate in na osnovi tega bomo lahko tudi gradili vnaprej bolje programe nevladnega sektorja in hkrati mogo?e tudi bolj prijazno zakonodajo. Hvala.
……………….: (govori iz klopi) Naj mi kdo pove iz tega Dravnega sveta, ali bo kaj v tem smislu ukrenil, da se nam duevnim bolnikov na robu preivetja dvigne ta … (nerazlo?no), da bomo bolj razbremenili … (nerazlo?no) in da bomo …… (nerazlo?no). Dvakrat letno dobivam po 220 evrov.
SRE?KO BRUMEN: Gospod Stojan, jaz se bojim, da to presega okvire dananjega posveta. Bomo pa vsekakor vam pomagali, da naredimo vse, kar se da narediti v vaem primeru. To bomo napisali kot enega izmed sklepov dananje seje. Hvala lepa.
……………..: (govori iz klopi)
SRE?KO BRUMEN: Potem bi pa kar prosil, da predlagate imena.