Magnetogram predstavitve: GEOCOGEN, geotermalne elektrarne GW velikostnega reda

Nekorigiran magnetogram (dobesedni zapis) dogodka, ki je bil 10. februarja 2010 v prostorih Državnega sveta RS.
Predstavitev je vodil dr. Peter Kralj, direktor Gejzirja. 

            MAG. MARTINA ŠUMENJAK: Spoštovani udeleženci današnjega sre?anja. Slobiom v  sodelovanju z Državnim svetom Republike Slovenije, Ministrstvom za gospodarstvo, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v drugo predstavlja ideje oz. koncepte sodobnega razvoja na podro?ju obnovljivih virov. Kar naprej poslušamo, da z obnovljivimi viri ni možno kaj resnega narediti. Saj potrebe po energiji naraš?ajo z obnovljivimi energenti pa lahko decentralizirano v minornih koli?inah zadoš?amo potrebe. To pomeni, da to ni ustrezen na?in zadovoljevanja ve?jih potreb po energiji. Ko gre za velika mesta, ko gre za industrijo in vso ostalo infrastrukturo. Torej moramo ostati tam, kjer ostaja tudi danes Slovenija. Ker vemo, da v tem trenutku druga?e ne gre. Ampak strategijo razvoja je potrebno dolgoro?no usmerjati, na?rtovati, spodbujati sodoben napredek. Vsako iskrico, ki se pojavi kjer koli, je potrebno podpreti, dati ustrezno moralno in materialno podporo, ustrezno koordinacijo, da stvari ste?ejo. In zato smo izredno veseli in hvaležni Državnemu svetu in predsedniku, da podpira naše napore in omogo?a, da imamo redna sre?anja v dvorani Državnega sveta.
            Dovolite, da v naši sredi pozdravimo predsednika Državnega sveta Republike Slovenije mag. Blaža Kav?i?a in ga lepo prosimo za pozdravni nagovor.

            MAG. BLAŽ KAV?I?: Spoštovane udeleženke, udeleženci današnjega posveta. Cenjeni referenti, gospe in gospodje. Lepo je, da je gospa mag. Šumenjak izrazila hvaležnost Državnemu svetu, da nudi organizacijsko podporo in možnost za organizacijo posveta. Druge strani pa smo tudi mi kot Državni svet hvaležni organizatorjem tega posveta in podobnih posvetov, da prinašajo tiste prave vsebine v ta drugi dom slovenskega parlamentarnega sistema, ki je nekako logi?na najbolj utirjena pot od organizirane civilne družbe, njenih idej v sfero formalne politike. Interes in hvaležnost sta tukaj dvostranska. V naši sredi so danes prisotni ugledni tuji in doma?i gosti, strokovnjaki s podro?ja u?inkovite rabe energije in obnovljivih virov. Nekateri med njimi, švicarska gosta ..... (nerazlo?no) in Petra Zegerja (?) smo v Državnem svetu gostili že decembra lani, ko sta nam predstavila ?etrto generacijo možnosti izrabe geotermalne energije na podlagi suhih, vro?ih kamnin. Kar je zagotovo tehnološka novost in velik izziv za Slovenijo. Danes bosta svojo lansko letno predstavitev skupaj s svojimi švicarskimi kolegi nadgradila še predstavitvijo geotermalnih elektrarn gigavatnega velikostnega razreda.
Tematika obnovljivih virov je za Slovenijo že nekaj ?asa nadvse aktualna. Po eni strani smo se zavezali, da bomo do leta 2020 dosegli 25 % delež obnovljivih virov energije v kon?ni porabi energije, po drugi strani pa na podro?ju obnovljivih virov danes ne dosegamo zastavljenih ciljev in smo s tega vidika ena najmanj uspešnih držav ?lanic Evropske unije pa ?eprav so naši potenciali na tem podro?ju veliki.
V Sloveniji je najpomembnejši obnovljivi vir energije Biomasa, sledi vodna energija, sledi dinami?en razvoj son?ne energije oz. njene uporabe in bioplina. Veliki pa so tudi potenciali energije vetra. Za izrabo geotermalne energije pa lahko re?emo, da je še v povojih. Leta 2007 je predstavljala le 32-odstotka celotne rabe obnovljivih virov. In sicer se je uporabljala za proizvodnjo toplote, v najve?ji meri v zdraviliš?ih. Analize pa kažejo, da ima Slovenija velike zaloge geotermalne energije. Za kako velik energetski potencial gre pri geotermalni energiji pove podatek, da ?e bi ?loveštvo izkoristilo le en odstotek geotermalne energije našega planeta, bi to v celoti zadostovalo za rešitev vseh energetskih problemov sodobnega ?loveštva. Velike zaloge plitve in globoke geotermalne energije se v Sloveniji nahajajo predvsem v severovzhodnem delu države. Ob tej priložnosti naj omenim razpravo ob predlogu o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010 do 2015, ki ga je Državni svet podprl in med ukrepi razvojne podpore navaja tudi geotermalno energijo in druge obnovljive vire energije kot dolgoro?ne primerjalne prednosti in razvojne usmeritve pomurske regije. Problem na katerega smo v Državnem svetu v razpravi posebej opozorili in ostaja aktualen, so predvsem velike za?etne investicije izkoriš?ene geotermalne energije, ki predstavljajo velik omejitveni oz. zaviralni dejavnik.
Postavlja se vprašanje ali bo Slovenija uspela uresni?iti postavljeno podnebno energetske zaveze. Cilj 25-odstotnega obnovljivih virov energije do leta 2020 je tudi po besedah pripravljavcev zelene knjige, po besedah za nacionalni energetski program Slovenije izjemno zahteven, kot pravijo. Zelena knjiga, o kateri je tekla zelo konstruktivna razprava v tej dvorani junija lani, omenja potencial geotermalne energije in možnosti za finan?ni vložek države v to vrstne projekte. Naj ob tej priložnosti povem, da smo v Državnem svetu že pred ?asom  opozorili, da bo Slovenija zastavljene cilje zmanjšanja emisij ob odlo?itvi za za?etek realizacije gradnje šestega bloka termoelektrarne Šoštanj zelo težko dosegla. Taka odlo?itev države  zornega kota je lahko do vzdrževanja koli?ine in kakovosti elektri?ne energije razumljiva, jasna je tudi sestavina izkoriš?anja lastne surovine. So pa odprta vprašanja primerne kapacitete objekta, obsega in investicije in vpliva objekta na uresni?evanje ciljev trajnostnega razvoja. Zaradi ne uresni?evanja zadanih ciljev bomo morali pla?ati kazni Evropski uniji. Prvi primer tega bodo primeri kazni za prekora?itev izpustov CO2. Te stroške bo moral pokriti vsak državljan Republike Slovenije, posledi?no pa se bo poslabšalo tudi konkuren?nost doma?ega gospodarstva. V nasprotju z neobnovljivimi viri trajnostna raba obnovljivih virov energije zmanjšuje energetsko uvozno odvisnost, izboljšuje varnost oskrbe z energijo, pove?uje stabilnost trga z zmanjšanjem nevarnosti pomanjkanja energije in nepri?akovanega dvigovanja cen, prinaša nova delovna mesta in spodbuja inovacije in razvoj.
Spoštovani, energija je eden najpomembnejših strateških resursov, ena klju?nih dejavnosti v prihodnosti, vir blaginje ali izvor konfliktov in spopadov za prevlado. Industrijsko razvite države zato premišljeno in na?rtno že vrsto let mo?no spodbujajo tako racionalno rabo obnovljivih virov, tako pri velikih kot pri majhnih uporabnikih. Vsi pokazatelji v Sloveniji pa kažejo, da naša država vse bolj zaostaja. V zadnjih letih so bili na podro?ju racionalne rabe doseženi delni uspehi, na podro?ju obnovljivih virov, pa se delež pri oskrbi z energijo žal ni bistveno spremenil.
Današnji posvet je zato dragocena priložnost za poglobitev znanj, o možnostih izrabe energije na podro?ju geotermalnih virov. To pa je zaradi naravnega potenciala postala tudi vse bolj realna energetska priložnost za Slovenijo.
Želim uspešen posvet in ga bom, kolikor bo le ?as dopuš?al, tudi sam poslušal. Hvala lepa.

            MAG. MARTINA ŠUMENJAK: Spoštovani gospod predsednik, najlepša hvala za vaše osebno razumevanje in odnos v smeri prizadevanj, da Slovenija pospeši prihod  v smeri nizkoogli?ne prihodnosti. Da bi pa to dosegli, je pa nujno potrebno, da je ustrezna koordinacija na vseh nivojih in pri tem igra eno klju?nih vlog Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Izobraževanje mora temeljiti na najsodobnejši tehnologiji, mora v korak s ?asom, ?e se le da, je dobro, da ?as tudi prehitimo in zato sem vesela, da smo lansko leto za?eli zelo tesno sodelovati z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in dovolite, da prisr?no pozdravim med nami generalnega direktorja Direktorata za tehnologijo dr. Aleša Miheli?a in lepo prosim za vašo besedo.

            DR. ALEŠ MIHELI?: Hvala. Lep pozdrav vsem v imenu ministrstva. Govor, ki ga bom imel,  ne bo ?isto povezan z obnovljivimi viri energije, ampak bo povezan predvsem s priložnostmi, ki jih na ministrstvu vidimo za nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva. Situacija, v katero nas je pahnila finan?na kriza, je dale? od rožnate. Zakaj? Zato ker finan?na kriza je pokazala vse slabosti sistema v Sloveniji, kjer imamo pretežno dobavitelje, ki so zaradi strahu glavnih integratorjev, da bodo ustvarili izgubo, vse te naše dobavitelje lepo »pršraufal« do konca in smo prišli do tega, da imamo prakti?no industrijo do 80 procentov, ki nima nobenih razvojnih potencialov oziroma ima možnosti, zato ker deluje na skrajnem limitu svojih stroškov. In ?e pogledamo to iz vidika podatkov, ko ugotovimo, da imamo v Sloveniji 135.000 ljudi zaposlenih v podjetjih, ki imajo manj kot 20.000 evrov dodane vrednosti. In ?e osnovno ra?unsko ekonomsko matematiko  uporabite, vidite, da ti ljudje dejansko ne morejo imeti ve? kot 450 evrov pla?e. Zato ker enostavno podjetja premalo zaslužijo. In ?e pogledamo drug podatek, ugotovimo, da tudi povpre?na dodana vrednost slovenskega gospodarstva je 31.000 evrov. Kar je bistveno premalo glede na standard in na želje po kvaliteti življenja, ki jih imamo. To pomeni, da se moramo zelo resno vprašati, kaj lahko naredimo druga?e, kaj morajo podjetja delati druga?e. Avtomobilska industrija že sama ugotavlja, da prav velike perspektive na tem podro?ju v prihodnosti ni pri?akovati in da bodo dejansko mogle poiskati nove segmente, nove trge, nove kupce za delo in za stroje, ki jih imamo v Sloveniji. Prepri?ani smo, da ko gledamo, kakšni so mega trendi na podro?ju Evrope, ugotovimo, da eden od mega trendov je starajo?a populacija, ker pa gledamo, vidimo da imamo v Evropi povpre?nega Evropejca starega 40 let. Na primer, ?e pa pogledamo, ravno sedaj je bil na Haitiju potres, ?e pogledamo tja, jih imajo stare 20 let. 40 let zelo težko tekmuje z 20 let starimi delovnimi stroji. To si lahko vsi predstavljamo, petdesetletniki pa še malo težje. Torej je ta mega trend storitev, ki bi jih lahko naša podjetja nudila za starejšo populacijo, je zelo velik.
Drug mega trend, ki ga pa vidimo je pa na podro?ju obnovljivih virov energije. Zakaj? Zato, ker je cela Evropa energetsko odvisna od plina, nafte in tako naprej izven evropskih držav. Tukaj vidimo predvsem priložnosti za razvoj podjetij, ki bodo ta znanja prodajala tudi izven Slovenije.
Za nas, moram povedati, da kot ministrstvo, pristojno za tehnologijo, sama proizvodnja energije je stranskega pomena, to bo bolj povedal kolega iz ministrstva. Nam gre bolj za razvoj, tehnologije in znanja, ki ga lahko prodajajmo tudi drugje po svetu in prepri?ani smo, da imamo v Sloveniji zadosti znanja na teh podro?jih, ki bodo omogo?ala, da bomo svoje znanje potem tudi zvozili in implementirali v raznih elektrarnah in napravah izven slovenskega ozemlja.
Zato, ker je pa dejansko letošnje leto tudi v prora?unskem smislu zelo težko, vemo, da je pritisk pla? na prora?un in sredstva, ki so povezani z izdatki in pla?e za javni sektor. Vemo, da prihodki zaradi zmanjšanja prodaje padajo in prihajamo do tega, da imamo na eni strani fiksen nivo odhodkov, povezanimi s  pla?ami. Na drugi strani se prihodki manjšajo in vidite, kam te dve premice vodita. V neko to?ko, kjer dejansko zmanjkuje razvojnih sredstev za prihodnost. V letošnjem letu se že kar kriti?no približujemo tej to?ki. To so tudi kolegi iz Državnega sveta opazili, da se razvojna sredstva manjšajo. Moram pa povedati, da se tudi ta vlada trudi, da bi razvojni moment zadržala in so iskali zelo razli?ne vire s katerimi bi ta moment zadržali. Tako je tudi na podro?ju tehnološkega razvoja. Smo dobili sredstva, na katere nikoli v preteklosti nismo razmišljali, da obstajajo. In res, nasledstvo SFRJ od prodaje skupnega državnega premoženja se je nekaj nabralo in smo dobili letos za prora?un 50 milijonov evrov v obliki povratnih sredstev. Torej kapitalskih vložkov in kreditov. In ker ta sredstva niso najbolj primerna za tvegane naložbe, za znanje, za katero še ne vemo ali bodo pripeljale do uspešnih izdelkov in storitev, smo se odlo?ili, da bomo z ve?jim delom tega denarja šli ustvarjat povpraševanje po dolo?enih znanjih in da bomo podjetjem omogo?ili neke testne demo aplikacije, ki bodo imeli dodano vrednost v obliki obnovljivih virov ali novih tehnologij, okoljskih. Na ta na?in dejansko podjetjem omogo?ila, da bomo lahko potem tudi z nekimi izvedenimi napravami in tehnologijami potem bistveno bolj suvereno nastopale tudi na tujih trgih. Mislim, da v letošnjem letu bomo ravno na podro?ju obnovljivih virov, tudi skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo, naredili nekaj odlo?nih korakov v prihodnje. To bi bilo vse. Hvala.

            MAG. MARTINA ŠUMENJAK: Spoštovani generalni direktor gospod Miheli?, najlepša hvala. Pomeni, da so na?rti veliko potezni in da je tudi potreba in želja, da se bodo ti na?rti realizirali. Kajti v Sloveniji je izredno velika, velika suša, ko govorimo o tem podro?ju. In zelo pomembno je, da naredimo veliko korakov naprej, da ujamemo ?as, v katerem se nahajamo. Ravno zaradi tega smo se odlo?ili za to iniciativo, da pripeljemo Geocogen. Torej tehnologijo koriš?enja suhih – vro?ih kamnin v Slovenijo. Naša želja je, da bi Slovenija bila med prvimi državami v Evropi oziroma v svetu, ki bi v sodelovanju s švicarsko stroko izdelala tovrstni prototip in med vsem ostalim, kar lahko še razvijemo. Saj je veliko stvari, ki jih lahko še promoviramo, predstavimo. Veliko imamo že za pokazati. To bo mag. Hinko Šolinc tudi predstavil. Veliko je narejenega, samo to so prvi koraki. Slovenija ?aka. Ta pravi preobrat se mora zgoditi in to se mora storiti na vseh nivojih. Tudi pri tem, da bomo storili to, da se bodo v hišah energenti zamenjali.    Razvoj mora iti v smeri, da bomo mi zavestni, kot sami potrošniki, država, ki oblikuje, struktura, ki kreira našo razvojno strategijo. Mi moramo imeti neke cilje. Ogrevajmo se z doma?im energentom.
97. leta smo ustanovili Zvezo društev za biomaso in dva meseca kasneje sem bila na Švedskem, kjer smo bili sprejeti v evropsko zvezo za biomaso. In tedaj smo razpravljali na temo, kako naprej, je bila strategija Švedov ogrevanja z biomaso in drugimi obnovljivimi energenti. Absolutno ne z kurilnim oljem ali z plinom. In to, kar me je presenetilo, to mesto se je ogrevalo na biomaso in pobaram kako je bilo prej. Ja, plinificirano smo imeli in iz plina smo prišli na biomaso. In to moramo storiti tudi mi. So take stvari enostavne, preproste, ko jih moramo narediti in jih ni težko napraviti.
Dovolite, da prosim Hinka Šolinca, vodjo podro?ja za u?inkovito rabo energije, ki nam v veliki meri pomaga s svojo strukturo, da lahko gremo operativno na tem podro?ju naprej. Prosim.

 

            HINKO ŠOLINC: Hvala lepa za besedo. Vsi skupaj lepo pozdravljeni v imenu Ministrstva za gospodarstvo in direktorata za energijo, kjer je sedaj nameš?en v novem sektorju. Ne vem, kdaj smo se nazadnje tukaj videli. Ko smo bili še na MOP. Kakor koli, sedaj je celotna energetika skupaj, kar je v trenutku, ko se pripravlja nacionalni akcijski na?rt za obnovljive vire, ki bo pokazal, kako lahko oziroma težko bomo dosegli 20-procentni delež obnovljivih virov in pa tudi nacionalni energetski program, ki je še malo širši dokument. V tem trenutku je dobro, da je cela energetika skupaj. Te številke morajo biti skupaj. Ker torta oskrbe in porabe energije v Sloveniji je ena in sesekaš notri en klin (ali ga ve?aš ali manjšaš), le ta vpliva na obliko in velikost ostalih delov te torte. To je to.
Kaj naj še dodam k tistemu, kar je gospod predsednik Državnega sveta povedal? Tako široko sliko vsega je dal, od evropske do nacionalne. Mogo?e je temu za dodat, tisto kar smo že, kar je sedaj popularno v zadnjih ?asih. Tiste polarne spremembe, vse preradi pozabljamo, da zmanjševanje emisij toplogrednih plinov še dale? ni razlog za spodbujanje obnovljivih virov energije in tudi u?inkovite rabe energije. To smo že pred enimi petimi, šestimi leti, bom rekel vzeli v tej dvorani na razli?nih posvetih, potem pa smo po?asi ostale razloge pozabili. Spomnimo si jih vsako zimo, kot Rusi, Ukrajinci, Belorusi ali kakšni drugi vzhodno leže?i naši prijatelji, kjer gre kakšna cev skozi zaprejo kakšno »pipico«, takrat se spomnimo še kakšnega energetskega razloga, poleti pa pozabimo. Ta prvi razlog je res v energetskem smislu najpomembnejši, je zanesljiva oskrba z energijo. Sledita dva druga razloga, ki bi lahko rekli, da sledita podkategoriji zanesljive oskrbe. Eno je diverzifikacija virov kar tako, drugo je pa zmanjševanje uvoznosti. Dejstvo je, da tako Evropska unija kot Slovenija izjemno od fosilnih goriv. Odvisna uvoznost je med 50 in 80-odstotna. To velja za sedaj, 2020, 2030, za vse države ?lanice razen svetlih izjem in tudi za povpre?je EU. Kratkoro?no smo uvozno odvisno. Dolgoro?no pa lahko misel obrnemo. V bistvu je Rusija uvozno odvisna od  porabnikov nafte in plina. Ker mi imamo alternativo, oni je pa nimajo. To je v bistvu vse, kar delajo v tehnološkem smislu, da to izvozijo.
Pustimo sedaj uvozno odvisnost. Potem so razlogi za spodbujanje obnovljivih virov in jih je še ve?. Od tega, da so obnovljivi viri predvsem, z izjemo mogo?e velike tehnologije, ki bo danes predstavljena. Ampak ostali ali pa velika ve?ina ostalih, je pa nekako razpršena proizvodnja. Energija se odvaja na mestu porabe, ne izklju?no, ampak v veliki meri. S tem tudi delno vpliva na zanesljivost oskrbe, delno pa na to, da se ustvarja potreba po delu tam, kjer se ustvarja energija. Skrajni primer tega je lesna biomasa. Lesna biomasa je po eni strani doma?a, po drugi strani je pa to delovno intenzivno gorivo. Mogo?e ne v celotnem procesu od gozda do elektri?ne energije. Ampak vsaj tisti del, ?e se primerjamo s fosilnimi gorivi, so prvi? manj delovno intenzivna in drugi?, da tisto kar je dela, nastane nekje na drugi strani slovenske meje, izven Slovenije. Medtem ko pri lesni biomasi, pa je vsa potreba po delu doma. In ne samo, da je doma ve?, potreba po delu je v regijah, ki ležijo stran od centrov. Potreba po delu postaja v demografsko ogroženih regijah, v obmejnih regijah in tako naprej. Tudi vpliv virov na regionalni razvoj in vse ostalo tukaj ni zanemarljiv. Slu?ajno pa obnovljivi viri tudi neimitirajo toplogrednih plinov. To je pa ena velika prednost v zadnjih letih. Medtem ko smo v Sloveniji spodbujali gradnjo malih hidroelektrarn, že skoraj 20 let nazaj smo s tem za?eli, takrat besede toplogredni plin ni poznal nih?e. Tudi ni bilo v noben slovarju in nikjer. To pa je slu?ajno ta korelacija, ki pa je skrajno zaželena in dobrodošla. 
Toliko o širokem, sedaj pa še eno stvar moram omeniti. Na vsak na?in, danes 10. februarja. Sedaj, a je to velika stvar ali majhna stvar, ali je velik korak ali majhen korak. To je povezano s tem, kar je Martina povedala s sprehodom fosilnih goriv, predvsem za ogrevanje, ker jih z lahkoto nadomestimo z drugimi gorivi. V primeru transporta jih malo težje. To bomo še videli. Ali je to velik korak ali je to majhen korak, ampak od danes je dodatek na kurilno olje v znesku 1 cent na liter kurilnega olja. To ni prora?unski prihodek, ampak je to prihodek namenjen za pove?evanje u?inkovite rabe energije. Od kurilnega olja bo ta dodatek šel na ekološki sklad in bo namenjen Slovencem za gospodinjstva, dodatki in prispevki tudi na ostale energente. Tudi ti so od 1. februarja, od teko?ih goriv so pa od danes. Pri ostalih je tako, da so neke višine. Višina dodatka in prispevka je dolo?ena za tri leta vnaprej z vladno uredbo. Zakonska osnova je že od leta 2008. Pri kurilnem olje je pa jasno nakazan tudi trend in pa dodatek se viša. V letu 2012 bo dosegel 3 cente in pol na liter, tako da jasno nakazuje trend. Zakaj je to pomembno. Dodatek ima sam po sebi dva ali tri pozitivne strani. Prvi?, manjša konkuren?nost kurilnega olja, to je že dobro. Drugi?, to bo denar namenjen ukrepom u?inkovite rabe in tudi spodbujanje obnovljivih virov v tiste segmente, kjer se obnovljivi viri proizvajajo na nivoju stanovanja, hiše, gospodinjstva in tam tudi po definiciji obnovljivi viri sodijo v u?inkovito rabo. U?inkovita raba je vse, kar zmanjšuje odjem oz. nakup energije. Son?ni korektor, ki nadomesti son?ni?ni bojler, smatramo tudi za ukrep u?inkovite rabe, ?eprav je to naprava za proizvodnjo iz obnovljivega vira. ?e se vrnem na dodatek. To bo za te ukrepe program. Na ekoskladu ga pripravljajo, potrdila ga bo še vlada. Tretja stvar, pa je da nakazuje kakšna je dejanska smer razvoja. Lepo je, da je dodatek letos en cent in pol, pa deset centov 2020. Ampak dobro je, da se to tudi v naprej ve trend, da se investitor, naj gre za gospodinjstvo ali za koga drugega, lahko danes vidi, kakšni bodo trendi. Problem je v tem, da ko ti pe? na kurilno olje ali karkoli, ko gre proti koncu življenjske dobe oz. tako kot je navada proti trikratni življenjski dobi, takrat že menjamo namre? pe?i. Ko se odlo?aš, kaj boš kupil, seveda ne vemo kakšna bo cena, da re?em cene lesene biomase, kurilnega olja in mogo?e teko?ine naftnega plina. ?ez dve, pet, deset let. To pa je en mali indikator, da se bo cena kurilnega olja ve?ala, ne glede na to, kaj se bo dogajalo s tržno ceno, ki bo. Vemo, kako se cene tržnih naftnih derivatov oblikujejo. Mislim, da je precej pomemben tudi ta del, ki nakazuje, da se v tem hipu ne overuje ve? tega.
Glede na to, da verjetno zamujamo s programom, ker smo z malo zamude za?eli. Danes je veliko zanimivih predavanj in bi jaz kon?al. Zaželel bi vsem skupaj uspešno delo in da bi ?im ve? odnesli od prezentacij, ki jih bodo danes podali tuji gostje. Hvala.

            MAG. MARTINA ŠUMENJAK: Najlepša hvala. Prepri?ana sem, da bo nova strategija oz. nov na?in odnosa za zbiranje sredstev za uvajanje obnovljive in u?inkovite rabe energije, spodbudilo tudi naše ve?je energetske družbe, da se bodo odlo?ali in osredoto?ali na prodajo obnovljivih virov. Namre?, nedopustno je, da se v Sloveniji inštalira sredi vasi uteko?injen plin, ali po Jarenini vozi cisterna. Mi imamo najmanjše gozdi?ke. Ampak kmetje, ki nimamo gozda smo vedno od doma?ih kmetov, ki imajo gozdi?ke, ki so zelo majhni. To je bil tak zaklju?en krogotok. Mi smo se oskrbeli z drvmi doma. V sadovnjaku, ko se je sadovnjak ?istil, smo morali otroci pomagat hosto sekat, zato da je mama zakurila pe? oziroma štedilnik, s to hosto. Skrbeli smo za to, da smo s tem, kar je bilo doma odpada in ostanka, ?im dlje se greli in da smo ?im manj denarja porabili za drva. Ker denarja nismo imeli. Kaj se pa danes dogaja? V?eraj je recimo, non stop te slike, nas vse spremljajo. V?eraj se peljemo iz Rogaške Slatine, kamor sem goste  tudi peljala in smo imeli razgovor v tovarni stekla na temo sodelovanja pri Geocogenu. Ob cesti so bili hlodi, na kup so dajali vejevje in ga že prižigali. Zjutraj smo se sre?ali na ob?ini na to temo, kakšna je njihova strategija na podro?ju obnovljive energije. Rogaška Slatina je v celoti plinificirana in sem lepo prosila, da bomo skupaj razmišljali, kje bo kakšna javna zgradba ali karkoli, da se bodo lahko zavestno odlo?ili in postavili pe? ali na palete ali na sekance ali toplotno ?rpalo. Kar koli, samo da bomo za?eli skrbeti za obnovljive energente. To je nujno potrebno. Kajti mi uni?ujemo, radi imamo lepo, kurimo tisto kar nam zraste in potem pravimo, da Slovenija nima dovolj pri 60 procentni   pogozdenosti, da nimamo dovolj biomase, da bi se lahko ogrevali.
Glede na to, da moramo var?no in skrbno gospodariti z vsemi obnovljivimi viri energije, je nujno razmišljati na vseh nivojih in skrbeti za ta razvoj. Glede na to, da osebno od 90. leta sodelujem z gospodom Gustavom Grobom, ki je predsednik mednarodnega konzorcija s sedežem v Švici, kateri je tudi v okviru svojih ?lanov razvil sistem geotermije. Torej, koriš?enja globinske toplote suhih kamnin. To je ena od priložnosti, ki nam omogo?a proizvodnjo energije v velikih koli?inah. Torej tisto, kar bi mi radi imeli in ni druge variante kot to, da imamo danes Šoštanj, jutri nuklearko, ampak razmišljati pa moramo, kaj bomo naredili namesto Šoštanja in nuklearke. Mi moramo se prisilit, da bomo razmišljali, kako bomo živeli z naravo, z obnovljivo energijo. To je naša naloga. Ni druge možnosti. In zaradi tega smo se danes zbrali v drugo, v zelo kratkem razmiku, zato da bi s pospešenimi koraki šli naprej. Naš cilj je, da bi prišli do možnosti izvedbe, tega prototipa. Želimo si, da bi tudi Slovenija sodelovala in šla v ?as s tem razvojem in imamo priložnost in vabimo vas, da se nam tudi  v prihodnje pridružite in da skupaj razmislimo, kaj pravzaprav lahko storimo. Kaj lahko slovenske energetske družbe storijo na tem podro?ju. Kako bodo preusmerile svoj razvoj? Bili smo na svetovnem združenem arabskem. Emirati organizirajo že tretje leto zapored svetovni vrh na podro?ju, poimenovali so vrh Future amirate summit, torej na temo bodo?e energije in imeli so zelo simpati?ne slogane. Recimo, »today sources for tomorrow energy« ali »today ideas for tomorrow energy« in še je veliko takšnih. In recimo, strategija s katero so pristopili, na primer Abudabi, si je zastavil za cilj drasti?no znižano porabo energije. V bistvu ni potrebe, bi se ?lovek smejal, ko ima energijo zastonj. Razložili so mi, da je njihov cilj, da za 40 % zmanjšajo porabo energije. Zadali so si cilj in ga uresni?ujejo.
Dovolite mi, da povabimo našega gosta, ampak prej bi pa rada opravi?ila. Smo v polovi?ni sestavi. Dr. Hans Weber, tako kot ste imeli prvotno napisano. Jaz se opravi?ujem, ko so gostje že dva dni tukaj, prej sem imela še druge obveznosti in enostavno nisem zmogla. Ampak takrat še nismo vedeli. Dr. Hans Weber ni prišel, o?e od mag. Martina Webra on je geofizik, zaradi tega, ker je padel na snegu in ima probleme. Še hujše. Danes je misli priti pono?i z vlakom, potem pa gospod Hefel, ekspert za cementne obloge v sistemu izvedbe tega sistema tudi ni prišel, zato ker je imel gripo in še ni dober. Ampak v prihodnje se nam bo pridružil, tako da prosim sprejmite to opravi?ilo.
Sedaj bi pa prosila Gustava Groba. Sodi med svetovne pionirje na podro?ju uvajanja obnovljive energije. Prosila bi, da skupaj z gospodom dr. Petrom Kraljem prideta in da predstavi osnovna izhodiš?a, kaj je Geocogen, gigavatne velikosti proizvodnje elektri?ne energije in toplote na temo geotermalne energije in kakšne so gospodarske, ekološke, socialne prednosti tega razvoja. Lepo prosim.
Se pa opravi?ujem, ker nimamo simultanega prevajanja, ampak sprotno. Ker enostavno druga?e ni šlo. Prosila bi, da se natan?no prevaja, ?eprav glavnina razume angleško, zaradi tega, ker potrebujemo za dokumentacijo in tudi zato, ker smo v našem slovenskem drugem domu in menim, da se spodobi, da je natan?no slovensko prevedeno. Lepo prosim izvolita.

            GUSTAV GROB:  /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ - prevod: … se opravi?ujem. Zakaj geotermalna energija. Geotermalna energija je ogromen energetski potencial, saj 99 % našega planeta je ogret preko 1.000 stopinj Celzija, desetinka procenta kamnin je hladnejša kot 100 stopinj in termi?ni gradient, se pravi temperatura z globino naraš?a v povpre?ju na zemeljski obli okrog 30 stopinj Celzija na  kilometer. Se pravi vsak kilometer je približno 30 stopinj topleje. Geotermalna energija je sestavljena iz približno višine ene tretjine glede energije, ki je nastala ob kontrakciji, ko je Zemlja nastajala kot planet. Okrog dve tretjini energije pa sta skladiš?ene kot obnovljive z radioaktivnimi odpadom in ta radioaktivni izpad nadomeš?a to energijo, ki jo Zemlja oddaja.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Na tej sliki so predstavljene primerjave stroškov in dejanski stroški virov energije. Na levi strani so predstavljeni klasi?ni viri, na desni pa obnovljivi. Cena je sestavljena iz stroška naprave in obratovanja, rumena barva predstavlja stroške kredita izpusta toplogrednih plinov, eksterne stroške in riziko. Riziko je najve?ji pri nuklearni energiji, ker je prakti?no neskon?en. Vsi obnovljivi viri, razen fotovoltaike, so dejansko cenejši kot so stroški proizvodnje iz klasi?nih virov. Pri fotovoltaiki, ki je relativno visoka, se cena sprotno znižuje in trenutno znaša … (nerazlo?no). Trenutno so že znižali stroške z napitnino en dolar po vatu inštalirane mo?i, tako da bo tudi v bodo?e fotovoltaika postala bistveno cenejša elektrika in da bo tudi ta postala konkuren?na klasi?nim virom.

             GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Resnica je, da so klasi?ni viri, tudi nuklearna energija, dražje od obnovljivih virov.

            GUSTAV GROBA: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Tukaj je prikazana svetovna proizvodnja elektrike iz geotermalnih virov in je leta 2000 znašala že 10 gigavatov, kar sicer proti klasi?nim virom ni veliko, vendar se zelo hitro razvija. Med njimi so tako bogate države, kot so na primer Združene države Amerike, kakor tudi revne države od Kostarike, Salvadorja, Indonezije, Filipinov. Se pravi, da so ekonomsko upravi?ene. Druga stvar pa je, da je Obama, sedaj namenil za razvoj … (nerazlo?no). Obamova vlada je v Ameriki namenila ogromna sredstva za promocijo geotermalne energije in se pri?akuje, da bo v naslednjih letih narasla ameriška instalirana mo? iz Združenih državah iz 2600 megavatov na nekje okrog 10 gigavatov.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Prednost gigatermalne energije je predvsem tok, proizvod elektrike v pasu, se pravi je na razpolago 24 ur na dan. Slaba stran teh geotermalnih virov, danes obstoje?ih, je pa ta, da so obi?ajno dale? stran od centrov potrošnikov in so transportni stroški precej visoki.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: To, kar sedaj želimo, je, da se proizvodne enote približajo porabnikom, tako da se lahko ne izrablja samo elektri?na energija, ampak tudi direktna uporaba. Se pravi toplota, ki je približno višine 50 %, ki jo danes recimo elektrarne, ki so oddaljene, ne uporabljajo, ampak enostavno spuš?ajo v ozra?je.

            GUSTAV GROBA: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Ta diagram kaže zadnja desetletja, ko se je za?ela geoenergija izrabljati. Kot vidimo, zelo niha preko desetletij, krivulja je zelo raznolika, zelo niha. Predvsem je to nihanje odvisno od cene klasi?nih energetskih virov, predvsem ekstra lahkega kurilnega olja, vendar v zadnjih ?asih vidimo, da izraba geotermalnih virov strmo naraš?a, kljub temu, da so se nekoliko pocenili v zadnjih letih olje in nafta. Predvsem kurilno olje. Kljub temu je trend naraš?anja ostal.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Na tej sliki je prikazano ve? na?inov geotermalne energije, se pravi razli?nih tipov geotermalnih elektrarn. Tu so od klasi?ne turbine, z eno turbino oz. dvojno turbino, kjer se potem para dovaja na eno turbino, ponavadi visokotla?no, in potem vle?e na drugo, ki je nizko tla?na. Potem so tako imenovane binarne elektrarne, ki imajo vmes medij, ki ga s toploto grejemo. Ta medij ima nižjo to?ko vreliš?a in preko njega ustvarjamo paro in proizvajamo elektriko preko turbin. Predvsem znane so ............ (nerazlo?no) in kalina procesi, kjer se mešajo razli?ne teko?ine. Kalina proces uporablja mešanico amoniaka in vode in na ta na?in pridobimo v razli?nih razmerjih optimalne pogoje s ?im nižjo temperaturo proizvedemo ?im ve? pare oz. elektrike. 

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Tu je prikazan binarni sistem hodrarocka (?), ki je zgrajen, sestavljen iz dveh vrtin in med njima se umetno proizvedejo umetne razpoke, se pravi frakturacija, kjer preko ene vrtine potiskamo hladno vodo, preko druge pridobivamo vro?o vodo, kjer jo lahko uporabljamo za proizvodnjo elektrike ali direktno rabo. Tu je problem potresov. Ko se ustvarjajo razpoke, ustvarjajo se s pritiski in takrat, ko razpoka, pride do stresa. Zaradi tega je bil velik problem v Baslu, kjer so hoteli zgraditi takšen sistem in v ?asu ustvarjanja razpok, kot se temu re?e frakturacije, je prišlo do potresnega sunka, ki je povzro?il škodo v milijonskem obsegu. Drugi problem teh sistemov je pa ta, da voda med eno vrtino – injekcijsko in povratno vrtino iš?e zmeraj najkrajšo pot in  je tak sistem limitiran na nekaj 10 megavatov. Ve? takšnih sistemov so razvili v Angliji, Franciji, Nem?iji, Ameriki. Ta sistem je že dolgo znan. Losalamos (?) je uspešno obratoval, poskusno leta 1992 in so pridobivali termalno vodo s temperaturo približno 240 stopinj Celzija.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: G. Brunschweick (?), ko so ustvarjali oz. za?eli s projektom v Baslu, je opozarjal, da lahko pride pri tem projektu tudi do potresov.
            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Drugi takšen primer slabe prakse je bil v Nem?iji, kjer so vrtali vrtine za geosonde, naleteli so na vodonosnik, ki je prišel v kontakt z višjo leže?o plastjo anhidrida. Anhidrit ima lastnost, da vpije vodo in nabreka. Iz tega razloga je prišlo, da se je celo mesto dvignilo in tudi na Mestni hiši so bile 10 centimetrske razpoke.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Drug primer je iz Bavarske, kjer so izdelali projekt s kalinaciklom (?)elektrarno. Projekt ima lastnosti, da temperatura vodonosnikov od 120 do 150 stopinj Celzija z izdatnostjo 150 litrov na sekundo in s proizvodnjo elektrike okrog 3 do 4 megavate in približno 16 megavatov toplote. To je primer, kjer so stroški obratovanja ekonomsko neupravi?eni.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Drugi problem je še ta, da kalinacikl, kot smo že omenili deluje na principu mešanice vode in amoniaka. Amoniak je zelo agresivna teko?ina in tudi okoljsko neprimerna. Do?im projekt Geocogen obratuje pa izklju?no na vodi.

            GUSTAV GROBA: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Tu so primeri rabe geotermalne energije, izrabe termalnih vod in vidimo mo?i do nekaj 10 megavatov, kar seveda ni v nacionalnem pomenu pomemben dejavnik. Tu so primeri iz Nem?ije in Avstrije.

            GUSTAV GROBA: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Na tej sliki je prikazana izraba geotermalne energije. Pri?etek je z uporabo v bazenih oz. naravnih izvirov. Druga generacija je potem proizvodnja termalnih vod preko vrtin. Se pravi, da se pridobijo višje temperature. Primer je tukaj Islandija, ki je ena izmed držav, ki procentualno izrablja geotermijo v najve?jem procentu, delež geotermalne energije je najve?ji. S klasi?nimi hodrarock (?) sistemi, ki so nevarni za potrese v ?asu, ko se ustvarjajo razpoke. Predavatelj upa, da idealen sistem Geocogen, ki je tudi v rangu približno 100-krat ve?jem mo?i, kot pa hodrarock (?) ali druga generacija proizvodnje elektrike.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Ta projekt je originalni projekt iz leta 1987, ki pa je takrat bil blokiran iz strani nemške industrijskega lobija za premogovništvo in pa švicarskega atomskega lobija in je bil blokiran. Druga stvar, ki je onemogo?ila projekt, pa je bila, da niso mogli pridobiti strokovnih podjetij, ki bi zgradile tako globok šaht.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

 

            DR. PETER KRALJ – prevod: Predavatelj tudi nas opozarja, da imamo mo?an nuklearni lobi pri nas in seveda ruski lobi, preko ruskega plina, ki bo poskušal takšen projekt blokirati.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Tu je primerjava med binarnim sistemom in Geocogenom. Kot je že bilo re?eno, je problem izgradnja tega šahta. Danes je rudarska oz. gradbena stroka druga?ne tunele sposobna izdelati. Cena je dva do trikrat nižja, strošek proizvedene elektri?ne ure od binarnega sistema.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Drugi problem, ki je bil pri izgradnji Geocogena, so horizontalne vrtine. Ta problem je tudi rešen. Švicarska podjetja so sposobna vrtati horizontalne vrtine do dolžine nekaj tiso? kilometrov, in sicer tudi v zelo visoko temperaturnih pogojih.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            Dr. PETER KRALJ – prevod: Naslednja stvar je cena, kar sem že omenil. Cena proizvedene energije v Geocogenu, je v razmerju do binarnega sistema približno ve? kot dvakrat nižja in tudi proizvodna cena je nižja, kot tudi proizvodna cena iz klasi?nih virov.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Druga prednost je tudi ta, da je lahko elektrarna zgrajena pod zemljo. Ve?ina švicarskih elektrarn je zgrajenih v tunelih, so ekološko bolj primerne. Ne povzro?ajo hrupa in turisti jih prakti?no ne opazijo.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Danes same elektrarne ne pomenijo ve? nevarnosti za okolja.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            Dr. PETER KRALJ – prevod: tu je ilustracija nove tehnologije, vrtanja horizontalnih vrtin, ki so ga razvili pod visoko temperaturnimi pogoji in tudi že izdelani prototip.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Geocogen projekt ima dolo?ene prednosti, ki jih je predavatelj naštel. Prvo od takih je proizvodnja elektrike in toplote, ki je tudi primerna za hlajenje preko absorbcijskega postopka. O tem projekte se že pogovarjajo, da bi ga izvajali v Abudabiju.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/
            Dr. PETER KRALJ – prevod: To tudi pove samo ime, Geocogen. Geo – geotermalna energija, zemlja. Cogen – pomeni generacija.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            Dr. PETER KRALJ – prevod: Za ekonomiste med nami je pomembna cena. Cene Geocogen so bistveno nižje. Ne samo nasproti klasi?nim obnovljivim virom, ampak tudi nasproti kot so son?na energija ali vetrna energija.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Te sisteme lahko gradimo blizu porabnikom. Kar je pa še bolj ugodno je pa to, da lahko tudi takšne sisteme zgradimo ob obstoje?ih sistemih kot so na primer termoelektrarne ali nuklearke in uporabimo njihovo infrastrukturo.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: kar pomeni ve?ji ekonomski u?inek zaradi transmisijskih u?inkov. So nevidne, ni izpustov v zrak ali vodo in ni hrupa. Druga stvar, ki prihaja. Vse ve?ja podjetja v avtomobilski industriji imajo že razvite elektri?ne avtomobile. Se pravi, da se bo poraba elektrike v bistvu pove?ala in takrat bo potrebno zagotoviti ve?je koli?ine elektrike. Prav Geocogen je lahko ena izmed takih možnosti, ko bodo viške energije, ker deluje v pasu, pono?i uporabljali za polnjenje baterij.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Še posebej tisto, kar veseli Martino, je to, da ni nobenih vplivov na ?loveka, nobene radiacije, se pravi radioaktivnosti ali kakršnih koli drugih vplivov.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Naslednja stvar, ki je zelo pomembna, je ustvarjanje novih delovnih mest. Ena Geocogen elektrarna pomeni okoli 1000 novih delovnih mest v ?asu izgradnje kot tudi upravljanja z njo. Nobenih odpadkov. Materiali, ki nastanejo ob izgradnji sistema, se pravi zvrtanine, kamnine so pa tudi sekundarna surovina, ki se jo da uporabiti v druge namene. Življenjska doba takega sistema je mnogo daljša od življenjske dobe nuklearke ali termoelektrarne.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: To je zemljevid Evrope. Namre?, pred kratkim so se sre?ali župani velikih mest v Kanadi in ugotovili, da je onesnaženje, ?eprav v mestih najve?ja. Tu je primer Evrope, kjer bi ob vsakem ve?jem mestu zgradili Geocogen elektrarno, ki bi proizvajala elektriko in toploto za daljinsko ogrevanje in na ta na?in prakti?no izni?ili izpuste trdih delcev in drugih snovi. Seveda rabimo geofizike in geologe, da poiš?emo lokacije, ki so varne. Lokacije, kjer se stikajo ploš?e, potresna aktivnost, na primer Tur?ija niso najbolj primerne in je treba izbrati obmo?ja, kjer so stabilna in ti sistemi lahko mirno delujejo. Slovenija, Švica, Hrvaška nimajo takšnih obmo?ij, kot so v Kaliforniji, kjer ves ?as, ko se ploš?i premikata, prihaja do premikov in potresov.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: To so nuklearke, in sicer vsaka stane ve? kot 10 milijard dolarjev po gigavatu instalirane mo?i. Pri nuklearkah je potrebno še to, da je treba vse uvoziti. Elektrarno, napajalnike, uvoziti je treba gorivo, uran in s tem se pove?uje neodvisnost države. Nuklearke so bile najve?ja zgrešenost ?loveškega uma, ker so bile grajene zaradi atomskih bomb. Primer v Franciji, kjer so morali zaradi radioaktivnosti spremeniti ime celo znanega vina. Profesor Standglass (?) je bil tudi v tej dvorani in je razlagal, kakšen vpliv imajo na ?loveško telo nuklearke.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: To sta dva zemljevida onesnaženja zaradi nesre?e v ?ernobilu. Najhujše je to, da so vedeli, kam se bo ta oblak širil, vendar niso tega objavili. V tej nesre?i sta bili tudi Švica in Slovenija zelo mo?no prizadeti.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Tu je povzetek, kaj lahko preko projekta Geocogen vse ustvarjamo. 50 % toplote se pretvarja v elektriko, drugo so stranski produkti kot silicij ali kateri drugi. Tretja stvar je pa preostala toplota, ki jo lahko uporabljamo za daljinsko ogrevanje v primeru hladnejšega klimata, v primeru za hlajenje (na primer Abudabi) v toplejših krajih, za primer toplice (Švica in Slovenija poznani po tem v svetu), za proizvodnjo hrane. V Švici pozimi proizvajajo hrano v rastlinjakih in je ni potrebno transportirati iz južne poloble in seveda kot procesno tehniko. Posebej v toplicah in kmetijstvu se ustvarjajo številna nova delovna mesta. Se pravi, da ima takšen  projekt tudi multiplikativne u?inke.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Tu je prikazana ekonomika. Stroški so v okviru med 2 in 4 milijardama ameriških dolarjev. Kar pomeni na gigavat instalirane mo?i to pomeni, da je proizvodna cena elektrike med 6 in 8 US centov na kilovatno uro in toplota nekje med 2 in 4 US cente na kilovatno uro toplote. To pomeni, da je zelo konkuren?na in cenejša od drugih virov.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: To je primer, shema pametnega omrežja, kjer je ra?unalniška povezava od proizvajalca do uporabnika in preko ra?unalniške mreže usmerjajo elektri?no energijo tja, kjer je bolj potrebna. Tu so narisane baterije za elektri?ne avte, ki jih lahko uporabljajo kot skladiš?e za var?no energijo. V kolikor jih ne uporabljajo v avtomobilu, potem ko je potreba po ve? vra?ajo elektriko v omrežje. Barack Obama je pridobil ve? milijonov dolarjev za izgradnjo pametnih omrežij. 

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/
            DR. PETER KRALJ – prevod: Na?rtovanje Geocogena je v štirih fazah. 1. faza: potrebno ustvariti in kreirati tim z razli?nimi strokovnimi znanji. Izdelati ?asovni termin, plan, na?rt in izvesti predkalkulacije investicij in poslovni na?rt in tako dalje. 1. faza je relativno cenena in ni visokih stroškov. Potrebno je le nekaj osnovnih sredstev za delovanje strokovnjakov, ki potem pripravijo vse analize. Potrebno je tudi znanje geologov, da se najde primerna lokacija, ekonomiste za finan?ni koncept in tako dalje. 

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: ?e zaklju?imo, je Geocogen najbolj ekonomski na?in proizvodnje energije v pasu. Glede na to, da Slovenija ima termoelektrarne, ki se bodo morale zapreti. Nuklearka, ki je v zadnjem ciklu svojega delovanja, ki bo prav tako morala prenehati delovati in za to bo potrebno nove vire, ki bodo delovali v pasu. Na obisku pri hrvaških kolegih je spoznal, da tudi oni soglašajo s tem, da je treba po?asi nuklearko zaustaviti in da je treba preiti na obnovljive vire energije. Drugi razlog je, da je ekološko popolnoma sprejemljiva, da ne onesnažuje okolja in ne ogroža ?loveških in ostalih živih bitij. Lahko pridobimo velike koli?ine energije, kar je tudi zelo pomembno.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Mi lahko pridemo, svetujemo, delimo svoje znanje, vendar takšen projekt mora biti slovenski. Pridobiti je treba evropska sredstva. Tu nastopi stroka in politika,  da Evropo prepri?ajo, da je takšen projekt uporaben in potreben ter da se v ?im krajšem ?asu pridobijo evropska sredstva.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: To je težka naloga in lahko prihaja do zastojev. Potrebno je veliko naporov za pridobitev evropskih sredstev iz Evropske unije in na za?etku je tudi potrebno, da se aktivira nekaj nacionalnih sredstev. Švica je pripravljena tudi vlagati v nekem deležu v ta projekt. Upam, da na koncu tega sre?anja lahko pripravimo izjavo o skupnem sodelovanju.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

            MARTIN WEBER: /govori v angleš?ini/

            Dr. PETER KRALJ – prevod: To je termodinami?ni prikaz, termodinami?ni koncept. ?rtkana krivulja pomeni karlot, ki je primer idealnega delovanja. Preko te krivulje ne moremo iti, ker se ne da. Lahko pa se ji približamo z mešanico razli?nih teko?in, kot je na primer amoniak in voda, ki ga predstavlja kalina proces. Lahko delujemo tudi z organskimi komponentami. Ali pa uporabljamo vodno barvo, v enofaznem ali dvofaznem procesu. Lahko pa raziš?emo tudi druge možnosti, ki bi bile uspešnejše od teh sistemov, ki bi se jim še bolj lahko približali v karlotovi krivulji.

            MARTIN WEBER: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Tu je primer ........ (nerazlo?no) cikla z izopentanom, ki je zelo enostaven in se zelo hitro spremeni v parno fazo. Tako lahko tudi s termalnimi vodami oz. z nižjimi temperaturami proizvedemo paro in jo preko turbine regeneriramo v elektri?no energijo.

            MARTIN WEBER: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Tu je prikazan ........... (nerazlo?no) ciklus, ki je sestavljen iz štirih delov adiabatske ekspanzije, izobatne in izotermalne kondenzacije, adiabatskega dviga in zadnji izobatski oddaja toplote. Pri kalina procesu je vgrajen separator, ki lo?uje parni del od teko?ega. Parni del gre skozi turbino in teko?i del, ki gre preko izmenjevalca in se pri naslednjem toplotnem izmenjevalcem ponovno združita. To je razlika med kalina procesom in OK procesom.

            MARTIN WEBER:   /govori v angleš?ini/

DR. PETER KRALJ – prevod: To je diagram toplotne entorpije. Zaradi lastnosti amoniaka pridobimo dodatno energijo v kalina procesu proti ostalim karnotovim procesom. To je energija, ki jo lahko izrabimo. Proti ............ (nerazlo?nlo) je kalinam, zato lahko pridobimo ve? energije, ima boljši izkoristek. S kalina ciklom gremo lahko s toplotno termalno temperaturo z nižjo termalno temperaturo. To je prednost kaline pred OFC sistemom, slaba stran sistema pa je, da je amoniak zelo mo?no koroziven tudi proti jeklu. To je elektrarna, ki deluje po principu kalina cikla in je instalirana na Islandiji. Tu bo povedal nekaj o izotopskih mešanicah. Na primer voda in etanol, to je to?ka iz vreliš?a in kondenzacijska krivulja, ki se med seboj križata na to?ki A in na tej to?ki je izotermal.

            MARTIN WEBER:   /govori v angleš?ini/

DR. PETER KRALJ – prevod: Mešanica med vodo in amoniakom nima izotopske to?ke. Se pravi to?ka vreliš?a in kondenzacije se ne stikata. Idealna toplotna ?rpalka ali idealna toplotna kondenzacija deluje z gas, ki pa ne more niti kondenzirati niti priti do to?ke vreliš?a. Kanotov proces deluje na dveh izotermalnih in izotropi?nih procesov, kar bomo videli na naslednji sliki.

            MARTIN WEBER: /govori v angleš?ini/

DR. PETER KRALJ – prevod: Na diagramu, kjer je tlak in volumen imamo izotropsko krivuljo in ga lahko temperaturno izotropski lahko pretvorimo normalno izotropski sistem. Pridobimo uporabno energijo. 

            MARTIN WEBER:   /govori v angleš?ini/

DR. PETER KRALJ – prevod: Para je plin, ki ni idealen in ima kriti?no to?ko nad to?ko vreliš?a. Na drugi strani  je krivulja kondenzacije. V elektrarni imamo situacijo, kjer prehaja para, se pravi voda iz to?ke vreliš?a  proti to?ke 3. Kar je karnotovega procesa in ne moremo dose?i karnotove krivulje, tako da bi uporabljali resni?ni plin.

            MARTIN WEBER: /govori v angleš?ini/

DR. PETER KRALJ – prevod: Življenjska doba geotermalne elektrarne.

            MARTIN WEBER: /govori v angleš?ini/

DR. PETER KRALJ – prevod: Življenjska doba je odvisna od imitacije, ki  nastane z ohlajanjem kamnine v ?asu življenjske dobe. To ohlajanje lahko doseže do 30 stopinj kelvina. Cilindri?ni volumen, ki bi ga imeli kot toplotni korektor, radij obmo?ja bi bil dva kilometra in je projektiran tako, da bi znižal temperaturo kamine za 30 stopinj kelvina v svoji tehni?ni življenjski dobi. Tu je prisoten še toplotni tok skozi kamnino, ki znaša še okrog 70 milivatov na kvadratni meter, kar ni zadosti, da bi prepre?ilo ohladitve kamnine, ki ji odvzemamo toploto.

            MARTIN WEBER: /govori v angleš?ini/

DR. PETER KRALJ – prevod: Kalkulacija se nanaša na volumen 25 kubi?nih kilometrov, v katerem je skladiš?eno približno 1,5 krat 10 na 15o kilojoulov na te, ki se ne izrablja. Toplota, ki bi jo iz kamnine ?rpala elektrarna mo?i 1 gigabajta, bi predstavljala življenjsko dobo 48 let v idealnem primeru.

            MARTIN WEBER: /govori v angleš?ini/

DR. PETER KRALJ – prevod: Tukaj je geotermalna kalkulacija, ki zajema volumen 25 kubi?nih kilometrov volumna kamnine in odvzem toplote, ki bi bila enaka dvema milijonoma Joulov na kubi?ni meter na kelvin pri delta 30 stopinj Celzija, kelvina. Izra?un  znižane temperature  je med koli?ino razpoložljive energije in mo?i elektrarne deljeno z mo?jo elektrarne kar znese 48 let s pomo?jo enega gigavata. Ni pa pri izra?unu upoštevan naravni toplotni tok, ki je ves ?as prisoten.

            MARTIN WEBER: /govori v angleš?ini/

DR. PETER KRALJ – prevod: Ta toplotni tok se bo pove?al za 27 krat, ko se bo pri?elo kamnino ohlajati. Na ta na?in bo dejanski dotok sveže toplotne energije znašal 1.88 vata na kvadratni meter pri ohladitvi 30 stopinj kelvina. Toplotna difuzija se pove?a za 10 procentov, kar pomeni, da se volumen, ki ga izrabljamo pove?a na 27 in pol kubi?nega kilometra iz prejšnjih 25. Kar pa potem pomeni, da je dejansko življenjska doba 56 let, kar je ve? kot življenjska doba nuklearke. To je primer prikaz formul, ki so se uporabljali pri izra?unu. Hvala za pozornost.

            MAG. MARTINA ŠUMENJAK: ?e dovolite, bi vas lepo poprosila za razpravo. Morebitna vprašanja.

            DR. PETER KRALJ – prevod: Nadaljeval bom s poglavjem kemije oz. kemijskimi odnosi med vodo in minerali, se pravi kamnino.

            MARTIN WEBER:   /govori v angleš?ini/

DR. PETER KRALJ – prevod: Tukaj je primer podatkov kemijske analize mineralne vode iz Švice. Kemijska sestava je podoba našim vodam v Sloveniji, zaradi kamnin in geološke zgradbe.

            MARTIN WEBER: /govori v angleš?ini/

DR. PETER KRALJ – prevod: Kemijska analiza. Tu so prikazani kationi in anioni. V vodah je kalcijsko hidrogen karbonatna oz. tudi natrijevo sulfatna. Produkt izlo?anja so apnenci. Prevzamejo kalijev ion in karbonatni anion in se združijo v apnenec. Prav tako se lahko kalcij veže na sulfat in dobimo kalcijev sulfat. Problemi pri izlo?anju materialov: prvo so obloge na ceveh, predvsem toplotnih izmenjevalcih. Na ta na?in se pri toplotnih izmenjevalcih zmanjša prenos toplote iz primarnega na sekundarni krog  in potem na ceveh, zaradi izlo?anja, pride do zmanjšanja pretoka. Ko se ob hitrosti pove?a pretok vode po ceveh, pride do turbulence, kar spet zmanjša prehodnost oz. koli?ino pretoka.

            MARTIN WEBER: /govori v angleš?ini/

DR. PETER KRALJ – prevod: Kalcijev ion in hidrogeni anion sta lahko združljiva. V nasprotju, ko se pa združita v karbonat se pravi v apnenec, potem se težko ponovno razdružita. V razgradnjo, lažje se razdružita pri višjih temperaturah. Ko je voda ogreta sta raztopljena, druga?e se pa preko drugih izmenjevalcev ohladit mora voda in pride do izlo?anja. Zaradi ohlajanja. Kot primer je, ko dež pade na karbonatne kamnine,  potem ko pronica voda prevzame oba iona in v praznem prostoru se odlagajo kapniki kot so v kraških jamah. Tudi silicij je lahko nevaren. Silicijeva kislina je lahko topna, ko pride do ve?je koncentracije se v ceveh ali izmenjevalcih za?ne izlo?ati žilatine. Silicijev ion predstavlja piramido v obliki štiri-krakov, tetrahedralno geometrijo. Veže se lahko z vsakim vogalom, ki je negativen ali s celo ploskvijo. Na ta na?in lahko dobimo razli?no obliko silikatnih mineralov kot na vogalu ali kot veriga, združeni na vogalu ali kot na ploskvi. Vse so težko topljive. Lahko pridobimo tudi strukture silikatnih mineralov. Na primer glinencij ali azbestne oblike. To so razli?ne oblike mineralov, ki so manjše skupine mineralov. Združba v obliki vrste v verigi so piroksene. Naprej so združeni v bolj ogromnih oblikah so anfibuliti. Na koncu prehajajo v glinence. Na ta na?in lahko izlo?ujemo kamnine, ogreta termalna voda prodira skozi kamnine dobi minerale. Na ta na?in se proizvajajo silicijeve kisline, ki jih pogosto najdemo v termalnih vodah.

            MARTIN WEBER: /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: s posameznimi oto?nimi združbami silikatov s pove?anjem prehajajo v verige in potem zmeraj bolj v kompleksne oblike. To pomeni, ?e gradimo tako elektrarno na silikatnih kamninah, potem bomo v raztopini dobili ve? silikatne komponente. ?e imamo v kamnini kremen kot mineral, potem se bistveno manj izlo?uje v vodo, kot pa, ?e imamo olivine. Da bi prepre?ili izlo?anje v cev ali toplotnih izmenjavah. Eden izmed na?inov je elektroforeza. Ali da imamo toplotne izmenjevalce, ki jih izmenjujemo in nato o?istimo. Naslednja možnost so filtri, ki odvzamejo poleg silicijske kisline in cikloni, separiramo s pomo?jo centrifuge in izlo?imo te kisline.

            MARTIN WEBER:   /govori v angleš?ini/

            DR. PETER KRALJ – prevod: Sedaj bi prešel še na visoko izolativne betone. Da naredimo cementne obloge, je potrebno imeti primerne materiale in steklo bi bil eden izmed idealnih materialov za te obloge. Prednost takšnih oblog je, da prenesejo visoke pritiske, visoka kvaliteta izolativnosti, toplotnega upora in ne absorbirajo vode. Voda jih ne more izlo?iti. Kako takšna obloga zgleda je na tej sliki. Penasto steklo obdano s cementno oblogo. 90 % te mase predstavlja polno penasto steklo in 10 procentov vezivo. Slovenska steklarska industrija ima znanje za proizvodnjo tega stekla, ki bi lahko bil uporabljen kot obloga. Povezava Švicarskih strokovnjakov z povezavo naše steklarske industrije je zelo dolga in jo poznajo. Prednost proizvodnje je zaradi nižjih stroškov logistike, se pravi transportov in s tem pove?amo tudi zaposlenost. Ustvarjamo nova delovna mesta in uvedemo novi produkt, ki je primeren tudi za izvažanje, za eksport.

            MARTIN WEBER:   /govori v angleš?ini/

DR. PETER KRALJ – prevod: Toplotna prevodnost stekla je zelo nizka in znaša 0,058 vata na meter kelvin. Para je ni?na in upornost glede na pritisk je zelo visoka, približno 3 Newtone na kvadratni milimeter. Ali tri milijone Newtone na kvadratni kilometer.

            MAG. MARTINA ŠUMENJAK: dovolite mi, vendar bi prosila gospoda Groba in gospoda Weberja, da prisedeta k dr. Peter Kralju in da bi se razvila debata na to temo. Kar ni bilo jasno povedano, kaj bi radi raz?istili, ?e ni bilo logi?no povezano. Lepo prosim, ker se sre?anja v dvorani snemajo, bodo poslani zapiski sre?anja. Tako boste imeli gradivo, kaj ste poslušali. Zato bi prosila, da vsak pove ime, priimek, kaj delate in nato vprašajte.

            ...................: Kakšne študije so bile narejene glede potresne dejavnosti? Vemo, da je to trdna re?, ampak kadar se zemlja kole, vemo, da so ogromni pritiski. Kakšen je riziko, ki ni bil najbolje podan?

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

DR. PETER KRALJ – prevod: Odgovor je takšen. Na osnovi geofizike in geologije se zberejo obmo?ja, ki so potresno stabilna. V stabilni blok se gradi sistem. Predstavljajmo si avtomobil, ko vozi se zrak ob njem drsa, ampak vi, ki ste notri tega ne ?utite. Ker ste v sistemu, ki je enoten. Tako je tudi pri potresih. Potresi se premikajo, premiki se ustvarjajo ob nekih mejah, ob blokih in ta blok ostaja stabilen. Do?im v tem primeru, tudi ?e pride do potresa, ostane cela enota enaka. Vemo, da škoda v ?asu potresov nastaja na površini. To je tako kot cunami, veliki val. Na morju ga ne ?utite, ?utite ga šele, ko on zadane dno in se takrat pove?a višina. Isti na?in je pri potresih. Potresi se ?utijo na površini, v rudniku ga ne boste ?utili. Ko je horizontalna, je premikanje nekih blokov. ?e ste vi v sistemu bloka, se celota premakne, se ne ?uti, ne pride do poškodb.

            ....................: Kje najbližje je postavitev od Ljubljane in kakšne mo?i ima, efekte prinaša?

            DR. PETER KRALJ – prevod: Vsekakor ne ob Savi, kjer poteka savski prelom, ampak stran od Save. To je zadeva, ki bi bila prva takšna priprava, ki bi bila zgrajena pri nas. Zato je tudi možno pridobiti evropska sredstva.

            NIKO HARATOVI?, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO (LJUBLJANA): Mene zanima, koliko ?asa traja, da se zgradi ena taka en gigavat elektrarna. Kakšne vrste strokovnjakov iz Slovenije bi rabili zraven?

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

Dr. PETER KRALJ – prevod: doba izgradnje se predvideva 6 let, kar je relativno malo za takšen objekt, saj tudi hidroelektrarne v tem rangu gigavata težko zgradijo, se zgradi prej. Nuklearke, se gradi bistveno dalj ?asa, tako da je to neki razumen rok. Glede ljudi iz Slovenije, ki naj bi sodelovali, našteva prakti?no vse stroke. Od geologov, geofizikov, do svetovalcev v gradbeništvu, rudarstvu, energetiki, procesni tehniki, ra?unalništvu in vse kakor je najbolj zaželena tehni?na stroka. Se pravi tehni?ne fakultete iz Ljubljane in Maribora, ki bi sodelovali pri projektu.

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

DR. PETER KRALJ – prevod: Predvsem razvita je že se pravi strojegradnja tunelske opreme, se pravi za izgradnjo tunelov. Ko so gradili Santgotarski tunel, so dosegali temperature do 100 stopinj Celzija. Se pravi, da to znanje obstaja. Seveda pa je še veliko odprtega, kar bi se dalo izboljšati pri vertikalnem vrtanju. Predvsem na podro?ju iznosa materiala v ?asu vrtanja iz vrtanine. 

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

DR. PETER KRALJ – prevod: Cela paleta inženirjev bi bila potrebna, predvsem bi bili zaželeni strokovnjaki iz podro?ja tunela gradnje in kemijske industrije. Predvsem zaradi tehnologije, ki bi se uvajale. Ta projekt kot takšen, bi prinesel tudi ogromno inovacij in ogromno novih idej.

            ......................: Kam pa z materialom, ki ga izkopljemo?

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

DR. PETER KRALJ – prevod: To so predvsem magmatske metamorfne kamnine, silikonske kamnine, primerne za gradbeništvo. Za mešanice betonov, utrjevanje cest. ?e še želi dobiti višje kvalitete, je možnost odvajanja litija z baterijo, je lahko izlo?at tudi materiale, ki so v teh magmatskih kamninah, ki so tu notri. Tam, kjer se uporablja kot osnovni gradbeni material.

            ..........................: Koliko je volumen kubikov, za eno tako postavitev (10 kilometrov)?

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

DR. PETER KRALJ – prevod: To kalkulacijo lahko hitro izvedete. Od 8 do 10 kilometrov dolga cev s premerom okrog 10 metrov. Približno en kamnolom. ?as vgradnje je ve?, ?as obratovanja so delovna mesta. V ?asu izgradnje predvidevajo najmanj 1000 delovnih mest. To je približno podobno kot pri termoelektrarni, preko 100 delovnih mest. Dodal bi še nekaj drugega. ?e v Sloveniji uspemo izvesti prvi tak projekt, pomeni turisti?ni turizem zraven. Lahko ra?unamo na dnevne obiskovalce in preko turizma dodatna delovna mesta. Primer Althaimt, ki je zgradil elektrarno in je bila prva elektrarna iz sentimentacijskih bazenov, v bistvu kopija ljutomerskega projekta, ki smo ga pri nas naredili leta 1944. Althaimt je zagnal leta 2000 in imajo ve? dohodka iz oglednega turizma in kongresov kot pa iz proizvodnje elektrike. Samo kot primer. To je multiplikativni u?inek. Drug primer je Islandija, ki ima enostavno odpadno vodo iz termoelektrarne in tudi niso smeli spuš?ati zaradi previsoke temperature  in so tam naredili eno laguno. Danes je to glavna turisti?na atrakcija Islandije, kamor se ljudje hodijo kopat, izlo?ajo alge, kreme, farmacevtska industrija cveti že na tem. V bistvu ta delež je dosti pomemben. V kolikor bi bil to prvi projekt v Sloveniji zgrajen, bi bil to posredno in neposredno ra?unamo tudi 1.200 delovnih mest. Tudi v ?asu obratovanja.

            DRAGO PETOVI?: Imel bi dve vprašanji. Prvo vprašanje ?isto konkretno. Kako si vi predstavljate projekt v Sloveniji in v njegovih dimenzijah?

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

DRAGO PETOVI?: Ne vem, ?e sem ?isto dobro razumel. Samo eno vprašanje bi imel. Po definiciji velikosti pilotnega projekta verjetno zelo pomembno, kakšen je riziko toplotne difuzije, ko se dolo?eno obmo?je vklju?i v ta pilotski projekt. G. Weber je povedal pretok, potem pove?anje pretoka do 10 %. Mene zanima, on je to gledal z lediš?a izra?unal na 48 let, 56 let, obstoja kakšna nevarnost, da ta toplotna difuzija v tem obdobju lahko zaniha zaradi tektonskih, potresnih in podobnih dejavnosti?

            DR. PETER KRALJ: To vam lahko jaz bolj odgovorim. Ne glede na tektonske premike, toplota zemlje oz. toplotni pretok ostaja podoben. Toplotni tok se prenaša skozi kamnino in s tem se karakteristika kamnine ne spremeni. Vsaj generalno gledano. Lahko je nekje premik, recimo, ?isto fizi?no re?eva, to še zmeraj ostane kamnina na kamnini. Globine so velike, tako da tudi vpliva na površino. ?e re?emo, to je sistem, je globji kot je širši. Se pravi, v tem ?asu se tudi ostala toplota razporedi nazaj. Razlika v temperaturi se pravi od normalne temperature pa je 30 stopinj. Recimo iz 400 na 370 stopinj bi se tisto obmo?je ohladilo. Kar to pomeni, da bi se tudi zelo hitro regeneriralo v višini 80, 90 procentov, ker potem dotok se zmeraj znižuje.

            DRAGO PETOVI?: Kakšni so potem tako imenovani nacionalni stroški in tisti stroški, ki bi jih mi imeli od Evropske unije, da bi zagotovili pilotski projekt? V grobem.

            DR. PETER KRALJ: Nekje 15 %, minimalno 85 % je mogo?e pridobiti s strani Evropske unije za takšne raziskovalne projekte. S tem, da realno je treba ra?unati z manjšim procentom oz. z ve?jim deležem. Mislim pa, da recimo nekje realno lahko pri?akujemo, ?e se naredi resen konzorcij ve?ih držav, ki bi to skupaj razvijale, ki bi si delile stroške in tudi rezultate, mislim, da bi bilo iz Evrope možno pridobiti nekje tam 70 procentov. 30 bi jih bilo potrebno pridobiti iz drugih virov. Neposredno iz nacionalnih ali privatnih virov. Zadeva je tudi ekonomsko zanimiva. Ve?ji problem je energetskih obstoje?ih lobijev, ki  se niso pripravljeni prilagoditi novim trendom. Na primer ........... (nerazlo?no) ogromno vlaga v obnovljive vire in njemu je profit enak profitu dolo?enim konzervativnim skupinam, pa se ne želijo prilagoditi na druge pogoje, ampak je najbolj enostavno ute?eni sistem. Problem je v tem, da naši energetski lobiji, ?e smem tako re?i, niso energetski lobiji, to so trgovski lobiji, ki trgujejo z energenti. To razumevanje, da bi lahko enak profil tudi iz teh projektov povlekli, kot tudi iz klasi?nih.

            DRAGO PETOVI?: ?e ne obstoja v Evropi, sem pa razumel, da je v Ameriki.

            DR. PETER KRALJ: Ta na?in ne obstaja nikjer. Zaradi tega lahko raziskovalna sredstva dobite. Las Alamus je pa druga zadeva. Tam sta bili dve vrtini, ki sta bili med seboj povezani z razpokami. Umetno ustvarjenimi razpokami. V eni vrtini so potiskali vodo v drugi pa ?rpali. Do?im je tukaj sistem enozna?en. Se pravi, voda gre notri, se spodaj ogreje in gre ven. Tako kot poznate sistem geosonde. Recimo, kjer imate vi plasti?no cev in voda samo kroži, ne da bi kakor koli razen odvzema toplote, druga?e z okolico nima stika. To je ta razlika. Ni nujno, da gremo v globine 10 kilometrov in temperature 400 stopinj, lahko re?em tudi gremo v globino 7 kilometrov in do temperature, seveda s tem bo sistem manj u?inkovit. Vendar ekonomsko po teh kalkulacijah, ki so jih izvedli, ki so jih predstavili, tudi ?e bo ta zadeva dva krat dražja, še zmeraj ekonomsko zelo uspešna.

            .....................: V tem zadnjem nacionalnem programu je temu posve?eno par strani termalni energiji. Raje opisno kot pa konkretno. Bojim se, da smo spet prišli v isto zagato, da ponovno lobiji prevladajo, kjer so možnosti, da geotermalna energija zavezala neko ve?jo udeležbo v tej razpravi. Ne vem, kje je še naklonjenost, razen tega ozkega kroga. Še tisti, ki so zagreti, da bi se dalo ustvariti eno ravnotežje proti ostalim, nuklearnemu lobiju ali fosilnemu lobiju. Kjer so relativno mo?ni in mi moramo ra?unati, da so organizirani na dolgoletnih osnovah. Saj to ni, tako kot ste vi rekli, samo trgovina. To je v kon?ni fazi prodaja, ampak pristop, izgradnja, organizacija, inženirska organizacija. To so desetletja delali na teh vrstnih projektih. Na geotermalnih, bi pa rekel, da imamo zelo skromne resurse in tudi spoznanja, govorim o uporabi teh normalnih vrtin. Tu gre pa za nek projekt, ki pa zelo mo?no prekora?uje obnovljive vire, ki so ve?inoma doslej na razpolago v relativno majhnih mo?eh. ?e ima tiso? megavatno mo?, to je en ogromen projekt. Kot je gospod Grob povedal za Švico, za 8 milijonov ljudi, je tam dolo?il celo kapaciteto in je s tem vse rešil. ?e bi pri nas s tem, kot takim projektom nastopil, bi povzro?il ogromno turbulenco, ki  je gospod Weber govoril za cevi in za nanose notri. Kako sedaj ta preskok izvršiti. Jaz izredno cenim gospo Šumenjakovo, ki se trudi vzpostavit pozornost na to podro?je. Kako ta gluha ušesa nekako odmašit, pa te usedline fosilnih in nuklearnih lobijev malo po?istit. To je de facto problem preskoka. Miselnega in kvalitativnega preskoka. Zato sem vprašal, katero je tisto velikostni razred, da se da z najmanjšim pilotskim projektom vstopiti, zato da lahko eno stvar porineš. Mi govorimo pri vetrni energiji, pri son?ni energiji, pri malih elektrarnah o malih mo?eh. To gre mogo?e 100, 200 megavatov v 10 letih, tukaj pa gre le za ogromno zadevo. Mene zanima, ali smo sposobni tega miselnega preskoka.

            DR. PETER KRALJ: Ja, mislim, da smo. Samo predsednik Vlade mora re?i in dati milijardo ali pol milijarde denarja na razpolago. Vsi veliki akterji, vsi lobiji se bodo takoj postavili zraven. Nas sploh ne bo ve? zraven. Vsi bodo znali vse narediti. Ho?em povedati, malo sarkasti?no. Prvi? se je omenjala geotermalna elektrarna v nacionalnem projektu, ki ga je ustvaril še gospod Sovi?, kot državni sekretar za energetiko. Od takrat se ta zadeva samo vle?e, naredi se pa ni?. To so dejstva. Druga stvar.  Moja izkušnja je ta, da pri geotermiji. Sedaj prihajajo lokalne volitve in vseh 50 županov Slovenije bodo ponujali neko opcijo, kako bodo raziskovali geotermalno energijo. Kaj ho?em povedati? Ho?em povedati, kar po volitvah ne bo. Ampak ho?em povedati, da v ljudeh, v volilnem telesu že spoznanje, da termalne vode imajo neko pozitivno zadevo. Predvsem v toplicah, ampak tudi naprej. Drugi sunek, ki bo sedaj prišel v geotermiji, je pa ta sklad za razvoj Pomurja. Tam je predvidena 1/3, nekje 100 milijonov evrov, zato da bo nekdo nekaj zaslužil in velike inštitucije se že tepejo za ta denar. Mi dejansko konkretnega projekta, ki bi dajal rezultate, pa žal slovenska nevoš?ljivost ne prenese. Jaz osebno sem naredil prvo in edino demonstracijsko enoto s toplotno ?rpalko, ki ni bila niti z evro centom financirana ali z ugodnim kreditom. Ni? nisem dobil za to. Isto?asno sem šel narediti drugo toplifikacijo iz geotermije, ki sem jo osebno financiral, s kreditom seveda. To je bilo v Benediktu, kjer so ogromne težave, ker so hoteli vse skupaj zapreti. ?e bo kontrakting pogodba na 10 let, potem preide v ob?ini v last daljinsko ogrevanje in jaz bom svoje stroške pokril. Ne bom naredil velikih dobi?kov, ampak ?e bom redno dobil izpla?ano bom kredite popla?al in mogo?e mi bo kakšen evro še ostal. Se pravi, je ekonomsko upravi?eno. Prvi taki daljinski sistem je bil v Murski Soboti, ki so ga uspešno zatrli, zato da je plinifikacija Murske Sobote uspela, ker je ni bilo pred tem. Nismo nadaljevali. To kdaj se bo slovenska pamet prebudila na tem energetskem podro?ju. To je odvisno od nas. Oprostite, malo sem bil dolg.

            .......................: Pri drugih projektih ni evropskih sredstev. ?e Evropa odobri realno 70 % sredstev, potem je to že ogromno. Ostalo se da dobiti tudi skozi neka partnerstva in energija se da prodati na trgu. To je enoten gospodarski prostor in treba gledati kot ena država. Glede na cene bo problem prodati. Tako da, bi znalo to tudi uspeti.

            DR. PETER KRALJ: 1 gigavat pomeni 1 gigavat manj plina in manj provizij od plina. In 1 gigavat manj nafte. In to je spet provizija.

            ...........................: To se da enostavno tak projekt postaviti z evropskimi sredstvi za evropski trg. Naj proizvajajo s premogom še naprej.

            DR. PETER KRALJ: Veliki problem, ?e se smem vklju?iti, je premog. V Velenju je še za 30 let nekje premoga in potem je konec. Ali bomo potem iz Indonezije premog vozili. V Indoneziji imajo geotermalne elektrarne, oni pa nam premog prodajajo. Kakšna bo cena te naše energije proti njihovi. Naslednja stvar kar je, je konkuren?nost našega gospodarstva. Druga stvar. Ko je Slovenija predsedovala je ravno v njenem predsedovanju prišlo do zaklju?kov, da je potrebno CO2 emisije skladiš?iti v zemlji. Se ne sme spuš?ati ven. In to predvsem termoelektrarne. Da bi mi zgradili taki sistem pri nas, kar je z geoloških pogojev zelo problemati?no, ampak da bi ga zgradili, bi bil toliko drag, da bi ga vseeno še 100 let morali kuriti, da bi se spla?alo to tla?anje CO2 v zemljo. Mi pa pojma nimamo, premoga ni. Dolgoro?no razmišljanje je pri nas postalo problemati?no. Sedaj govorimo, kako idealen mix imamo v Sloveniji. 1/3 nuklearke, 1/3 premog, 1/3 voda, ampak ta mix se bo ?ez 20 let, 30 let najkasneje porušil. Jaz osebno ne mislim, da bo tak velik pritisk. Cel vzhodni del, Poljska in tako dalje naprej, tudi Nem?ija, precej slonijo še na premogu. Drugi lobiji so pa Francozi, Švicarji, kjer je atomski lobi mo?an. Zanimiva je pa poteza, ki jo Italijani delajo. Italijani pa gredo na plin. Namre? se ne ukvarjajo s pasovno energijo. Oni bodo Švicarjem in Francozom prodali vršno energijo.

            ......................: Oni že imajo 70, 80 megavatov.

            DR. PETER KRALJ: Ampak oni gradijo 14 plinskih terminalov. Oni bodo blazno pove?ali. Oni so bili ?isti uvoznik, so bili deficitarni in bodo na ta na?in ustvarili v okviru Evropske unije neki kompromis, da bodo to izmenjevali. Energijo moraš tudi dati in je ne moreš skladiš?iti. Dejansko pa po vseh kalkulacijah projektov, ki smo jih pri geotermiji delali. Delale so tudi tuje ekspertizne hiše na podro?ju geotermije. Noben projekt nima »simpel pay backa« ve? kot 10 let. Ga ni, pa jih je najmanj 10, da vam jih lahko naštejem. ?e je ena vrtina nadomestek, recimo sredi Ptuja naredimo geotermalno vrtino, to pomeni, da Petrol izgubi pol tankarja nafte na leto, Geoplin pa pol tankarja plina. Tu so te relacije, kjer ne gledamo iz racionalnega vidika, ampak iz egoisti?nega vidika.

            .......................: Petrol je državna firma in od tod se polni prora?un.

            DR. PETER KRALJ: Seveda, drug problem pa je socialni problem. Že ko je Mura še bila, ne ko je šla v ste?aj, v Murski Soboti, Lendavska ulica je bilo predvideno ogrevanje na geotermalno energijo. Prešli so na plin, imajo plinske kotle in polovico stanovanj ne pla?uje ogrevanja, ker nimajo denarja. Nima dohodkov in ta problem, ukrajinski sindrom bo k nam prišel. Slej ko prej. Nekje 200 bo brezposelnih, ?ez dve leti, tri. V ste?aj je šlo 18.000 podjetij. Letos jih bo šlo dvakrat toliko. Kako bomo mi »ruski plin« lahko pla?evali. Ali tujo energijo. Tudi nuklearka, uran je treba kupit. Gorivo je treba kupiti. To ni naš proizvod. S ?im bomo pa pla?ali. Se opravi?ujem, malo dolg. Še kakšno vprašanje?

            ................: Izkoristil bi gospoda Groba, ki je danes prisoten v Ljubljani. ?e mi lahko pove, kako so oni v švicarski konfederaciji uspeli zagotoviti kriti?no maso naklonjenost projektu ?etrte generacije teh geotermalnih elektrarn?

            GUSTAV GROB: /govori v angleš?ini/

DR. PETER KRALJ – prevod: Švica je zelo konzervativna in traja vse dolgo ?asa. Do sedaj so uspeli od šestih strank, ki so  v Švici, pridobiti štiri stranke, ki jih podpirajo. Se pravi v parlamentu. Tudi Green Peace in ostale strukture jih podpirajo pri gradnji. Ne samo Geocogena, prej so bile vetrnice in ostali  obnovljivi viri. Delujejo tudi na nadnacionalnem nivoju in so uspeli pridobiti evropsko agencijo za energetiko. Japonci zelo podpirajo te projekte, ostala združenja za obnovljive vire, IGA – mednarodno združenje za geotermijo. Oni imajo vsakih pet let kongres. Na takih kongresih se zbere blizu 2000 ljudi, se pravi je velika organizacija. Trenutni predsednik te organizacije je Ladislav Rivah, ki je tudi Švicar z madžarskim poreklom. Bil je tudi profesor iz ETH, tehni?ne univerze. Pritisk na ostale se na svetovnem nivoju pove?uje. Ne samo za Geocogen, za obnovljive vire na sploh. Prav tako je tudi gospod predsednik odbora za standarde, telesa za geotermijo. Preko standardov je lažje priti tudi do finan?nih sredstev. Vsaka banka, vsak, ki kaj financira želi imeti certifikat varnosti po principu delovanja. Zadeva je zelo široka. Na kratko, da ne ponavljam vsega.

            .......................: Zaradi velike širine se lahko utopimo pri takih zadevah. Zelo mi je bil vše? predlog gospoda Groba o slovensko – švicarskem komiteju. ?e sem ga dobro razumel, je pri njih isti politi?ni problem  strankarske determinacije, odnosa do teh projektov. Verjetno so bili v podobni situaciji. Ta komite igra pomembno vlogo, še predno se  nacionalni program sprejme, ker njegovi obrisi so že skoraj determinirani. Sedaj se ni? ve? ne pogovarjamo kot samo o Šoštanju 6 in o nuklearki, zasavski verigi in tako naprej. Sej tudi ni ve? prostora za nobeno stvar. Ta aktivnost tega komiteja bi pomenila, da bi v kratkem, kar je rekel gospod Grob, pismo o dobri nameri.

            DR. PETER KRALJ: Ena od idej je takšna. ?e vas smem prekiniti, ?e dovolite. Ena od idej je takšna in interes kaže tudi hrvaška vlada. Predv?erajšnjim so bili v Zagrebu na visokih instancah, imeli razgovore in zgleda tudi Avstrijci so zelo zainteresirani za pristop k tem projektom. Se pravi, da bi bil en konzorcij ustanovljen, ki bi bil sestavljen iz dveh delov. To je ena od idej. Prosim, ni? druga danes. En del konzorcija bi bile države, se pravi vlade vseh štirih držav, drugi del konzorcija bi bili uporabniki. Se pravi tisti, ki bi bili vklju?eni v izdelavo. Od univerz, ve?jih energetskih podjetij in da bi države ter podjetja skupaj vložila sredstva, z druge strani bi se pridobila evropska sredstva in potem po neki ?asovni pogodbi bi tisti vlagatelji države in privatni vlagatelji, nek delež na proizvedeno elektriko dobili tudi vrnjen. Bil bi tudi komercialni interes v takšnem projektu. To je lahko ?asovni projekt. V kon?ni fazi mora to preiti v nacionalno strukturo. Ideje so. Prej je treba štiri predsednike vlad prepri?ati, da pristopijo k temu. ?e bi štirje predsedniki vlad pristopili k takšnemu konzorciju, potem ni problem. Potem bodo tudi podjetja, kot so energetska, zelo hitro videla, da se da tukaj kaj zaslužiti in bodo pristopila zraven. Ampak izvesti je treba takšne projekte. Naš cilj je, da bi se vsaj danes v za?etku za?el neki zametek takšnega konzorcija in bi ga potem v razpravi, kasnejši, tudi sprejeli. Poskusili bi, da bi dolo?ene institucije skušale stopiti v ta konzorcij. Seveda brez finan?nih obveznosti, ampak da bi za?eli to izvajati in da bi bilo to toliko pomembno, da bi takšen projekt lahko zapeljali.

            .....................: Zakaj so se ravno za Slovenijo odlo?ili. Ali je to razlog, da bi bilo 30 % ceneje tu. To je tudi ozemlje Evropske unije in se lahko kandidira za sredstva.

            MAG. MARTINA ŠUMENJAK: Zakaj Slovenija. Enostavno zato, ker je naše sodelovanje že pognalo korenine. Jaz osebno pa imam tudi, zakaj Slovenija. Ogromno stvari se tukaj dogaja. Od 94 leta sem prvi? osebno organizirala konferenco na temo, takrat je bilo na temo biomase in drugi obnovljivi viri. Smo imeli v Jarenini, v naši vasi, prvo konferenco, mednarodno.  Reklo se je slovenska -  avstrijska. Takrat so bili trije državni sekretarji, v Jarenini, v naši vasici in eden od novinarjev, ki je prišel, malo prepotenten, mladi gospod nas je vprašal, kdo nas je v zaba?eno selo spravil. Za mojim hrbtom in potem sem mu razložila, da na dobrem gnoju tudi lahko dobre ideje zrastejo. Imajo osnovo, da lahko rastejo. Tako je zrasla tudi ta ideja. Na osnovi sodelovanja 90. leta je bila mednarodna konferenca v Gradcu, nato so bila v Ženevi. Gospod Grob je organiziral mednarodno konferenco, ki je bila na najvišjem mednarodnem nivoju. V glavnem so bili skoraj vsi ministri držav proizvajalk nafte in vsi ostali akterji obnovljive energije. Ne samo evropski vrh. Je bil svetovni vrh. Takrat se je za?elo naše sodelovanje. Osebno si zelo želim, zato tudi, te energije se stekajo skupaj. To gre, ?e ho?eš ali no?eš. Malo bolj dolgo traja. Ampak tako kot ste vi danes prišli in ?utite, da je pomembno, da Slovenija preide na obnovljivo energijo, tako je marsikdo od nas ali vsi skupaj, ker smo prišli zato sem, da bi se na to temo pomenili in slišali kaj nam bodo povedali. Da bi razmislili in naredili korak naprej. In tako enostavno iz malih stvari rastejo velike. Sedaj je tak zadnji trenutek, da Slovenija preide na ?loveku in okolju prijazno strategijo. Ni druge. ?e gledate vse te podatke, kaj vse se dogaja. Te domine se bodo podirale kar naprej. Ta kriza, o kateri danes govorimo. Saj ni nobena kriza. Mi imamo še vsi za jest, imamo še preve?. Med vojno in po vojni so pomije, iskali olupke krompirjeve, da se je lahko najedel. Ko jaz slišim, v kakšni krizi smo, dokler še lahko gremo nekam in prosimo za kos kruha, še ni kriza. Krize bodo pa nastale ravno na ta ra?un, ker se ne zavedamo, kako je pomembno razvojno strategijo zastaviti na osnovi virov in ?loveškega potenciala, ki ga imaš tam, kjer živiš. Mi smo to vse zanemarili, vse smo dali v nemar. In to je tista osnova. Za?nemo pri hrani, ker mi potrebujemo ekološko kmetovanje in zdravo hrano. Druga?e ne bomo zdravi, apoteka nam ne da zdravja. Mi potrebujemo ?isti zrak in vodo in zemljo. Fosilni energenti nam tega ne dajo, jedrska energija nam tega ne da. Uni?uje okolje. Prišli smo do tega, da mati zemlja se po?asi  nas bo znebila. Pa? ne bomo preživeli v imenu gospodovem. Tisto, kar se mora pa vsaka država prav posebej zavedati, to so tisti viri, to je osnova našega preživetja. Jaz vedno govorim, ko smo šli v Rogaško, smo zjutraj najprej šli na ob?ino. Sem klicala in prosila, da bi nas sprejel župan in nas je sprejel gospod, ki je zadolžen za investicije. Sem povedala, da sem v starih ?asih tu hodila naokoli, zaradi tega, ker je to klimatsko zdraviliš?e mednarodno prepoznavno in sem takrat govorila, da obnovljivo energijo morate imeti tukaj, da se bodo ljudje lahko sprehajali po ?istem zraku. Da e bodo zavedali, da jih boste vzgajali v ?istem zraku in hrani, da bodo zdravi prišli domov. In to je vse delo, za to regijo. In taka je Slovenija, mi imamo malo razdrobljeno posest in to malo razdrobljeno posest moramo oživeti in ji dati vrednosti tega duha. Saj ne moremo konkurirati z velikimi državami, ko je kmetija mogo?e 1000 hektarov, pri nas pa imaš komaj par hektarjev skupaj. Ampak temu moramo dati vrednost in nadgraditi, znati kvalitetno živeti, da bomo našo družbo nadgradili v razvoju, potem pa to tudi dobro prodat. Imamo lahko vrhunski elitni turizem in na tej osnovi se lahko vse druge stvari razvijajo. Tako da, jaz sem vam zelo hvaležna, zelo vesela, da ste danes prišli. To je pravzaprav za?etek, sedaj moramo razmisliti, kar smo slišali. Jutri boste že mail napisali, jaz pa imam ta in ta predlog. Na tak na?in bomo koordinirali dalje in to kar ste vi rekli, je tudi zelo pomembno. Zakaj smo tudi to sre?anje naredili. Mi smo imeli 15. decembra sre?anje, sedaj ga imamo zopet. Sredi marca imamo sre?anje na temo Slovenskega razvoja. 2007 smo za?eli s strategijo Obnovljiva in u?inkovita raba energije za Slovenijo do 2030. upoštevajo? razvoj znanosti, tehnologije in celotnega razvoja, ?e gledamo globalno. Svet se razvija s tako naglico, da si niti misliti ne moremo kako in mi smo del globalnega sveta. To pomeni, da smo dolžni tudi temu globalnemu svetu doprinesti tisto, kar lahko doprinesemo. To kar je generalni direktor za tehnologijo prej povedal. To moramo mi znati dati, ampak poleg tega pa moramo mi znati sami sebe oskrbeti. To je pa strateškega pomena, mi moramo skrbeti za samo oskrbo in energetika je številka 1. Ampak prav gotovo ne na osnovi nafte, nuklearke.

            ..............…:  g. Šulin prakti?no ni dal posebnega poudarka o izkoriš?anju tovrstne ?etrte generacije termalne energije. Ve? je govoril o son?nih elektrarnah, kolektorjih, kako vsako slovensko gospodinjstvo greje vodo na son?no energijo. Ta odlo?enost, da se gre, to ni ve? stvar ene majhne son?ne elektrarne. To je ogromen projekt. O tem se ne moremo tako pogovarjati, kot je rekel: "Mi podpiramo vse obnovljive vire energije kot splošno." Tukaj gre pa za en kardinalen projekt, ki pomeni substitucijo dolo?enih vrst uporabe energenta. On tega poudarka ni dal. Oprostite, to mene moti, ker bi moralo kot prvo, ki podpira taki projekt biti ministrstvo, potem pa še itak politika in stranke in tako naprej. Ampak, ?e že ministrstvo nima jasne predstave ali je to za nas koristno. In potrebno je utemeljeno vprašanje, kaj pa to v Sloveniji delamo? Treba se je najprej odlo?iti, da smo za nekaj takega pripravljeni in da tega ne postavljamo pod vprašaj in da nas ni strah enega takega ogromnega preskoka. To pomeni preskok nasproti dvema ogromnima lobijema, da ne govorim o celotnem kompleksu obnovljive energije. Jaz zaupam gospodu Grobu v senzibilnost tega projekta, zato se mi zdi tako pomembno kako ta preskok v Sloveniji izvesti. O?itno je to še trnova pot, ampak je pa treba nekje za?eti.

            MAG. MARTINA ŠUMENJAK: Zato smo pa tukaj. A veste, kaj je zna?ilno za Slovenijo in tudi sicer. Enostavno ljudem ali si ne dovolijo ali jim ni dovoljeno, kakor koli, enostavno nimaš možnosti ali pa no?eš. Ker preve? komot živimo in ne razmišljamo kakšne posledice prinašajo dolo?ene odlo?itve. Enostavno si ne smemo dovoliti, kajti oblast izvoli ljudstvo in ljudje moramo za?eti razmišljati, v kakšni deželi želimo živeti. Ko primerjam to, kar smo imeli v Zagrebu. V Zagrebu smo bili zato, ker sem jaz navezana tudi na Zagreb osebno in študirala sem tam in sem zelo povezana z vsemi strukturami, ampak gre za to, da enostavno vidiš kako dolo?ene strukture že dihajo. Koliko so pripravljeni. ?e imaš ti v strukturi oblasti kakšno klju?no osebnost, ki ima dovolj mo?i in razume te stvari, se lahko s formalno pravnega vidika zelo hitro poženejo. Enako v Evropski uniji, enako drugje, v Emiratih, ?e lahko še to dodam. Jaz vedno re?em, ko pridem k njim, da sem prišla domov. Ker sem zelo vezana na tisti pesek in tudi na ljudi. Oni so si zadali za cilj, da želijo postati svetovna velesila na podro?ju obnovljive energije. In ko sem prišla k njim, me je bilo strah re?i, kaj jaz delam. Ker sem si mislila nafta, plin, jaz pa obnovljiva energija, zdrava hrana, petrokemija. To je šlo vse nekako narobe,  ampak kaj so mi rekli: »naša država je zelo zainteresirana«. Sem prišla do predsednika in sva tri ure debatirala o temu in je imel jasne pojme. Ta njihova mladina sedaj gradi to dalje. Spomin na o?eta in dedeka imajo, obnovljiva energija že tri leta vodijo to strategijo in ne moreš verjeti, kam si prišel. Kakšne promocijske materiale imajo, kakšen pristop imajo, kakšna zagnanost je. Potem pa slišiš: "Eh, imajo denar pa lahko delajo." Ni res, denar lahko hitro zaženeš. Ampak pamet imaš. Ko se bomo mi tako skupaj spravili. Ko imaš osebni odnos lahko najdeš ljudi in gre naprej. Sem prepri?ana, da smo na dobri poti, da bo vlada tudi te stvari sprejela. Jaz vedno govorim, pridite, jaz sem za to, da pridete. Bilo je poslanih 3000 vabil. Poglejte, koliko nas je prišlo. Vendar sem zelo vesela. Ker je izredno pomembno kdo pride, kako sprejme in kaj pravzaprav želiš narediti. Sem prepri?ana, da je danes zelo pomemben dan. Izvolite.

            ......................: Zaklju?ek je, da je važna politi?na volja. ?e politi?ne volje ni, potem ni ni?. Je tako? Vsi se o tem strinjamo, samo nehajmo o tem godrnjat. Sedaj se pripravlja projekt, ki bo dve milijarde znašal, pa si tla?imo glavo v pesek. Zakaj dve milijarde? Šoštanj milijarda sto, po letu 2020 pa zahtevajo skladiš?enje CO2. Ponovno pove?anje stroškov za 70 do 80 %. Ampak o tem se ne govori. Dokler ne bo novega energetskega programa, mi delamo energetski program po tem, ko smo že objekte postavili. Morali bi narediti obratno. Se pravi nov energetski program, razprava jasno, potem pa še le objekti. In delamo obratno. Obljube so bile brezobli?ne, brez CO2 in tako naprej in vsi so v volilni kampanji brezobli?na družba. Kje so pa danes?  Danes je celo greh, ?e vladnega predstavnika na to spomnite kaj se s Šoštanjem dogaja. Taka je situacija. Zelo smo nagnjeni k temu, da tla?imo glavo v pesek, nekaj se dogaja in tega no?emo ustaviti. Godrnjamo pa za sredstva, ki jih potrošimo tam, drugje jih pa ne bo. To je pa enkrat ena.

            DR. PETER KRALJ: Bi vas popravil. Šoštanj je iz 600 milijonov že prišel na milijardo dvesto, ampak Šoštanj bo dve milijardi. Brez CO2.

            .......................: Samo še eno tehni?no vprašanje. Projekti imajo svoje zakonitosti imajo svoje faze. Vse faze trajajo skupaj šest let. Verjetno bi mi bili na za?etku in na za?etku ne rabiš velikih sredstev. Sedaj je tudi ?as krize, za izdelavo študij se lahko najde denar. Ko se gre pa v naro?anje opreme, to je pa proti koncu leta oz. leta in pol. Takrat bo že tudi drug sekretar, druga vlada in tako naprej. In ni? ni mo?nejše od ideje, katere ?as pride. In ?as dela za to. Na ta na?in kot se sedaj dela, ne bo šlo ve?. In bo verjetno še strožji za en tak švicarsko -  slovenski komite. Najprej se ustanovi, pridobi sredstva, potem se pa lobira in pridobiva naklonjenost. Tudi Abudabi bi nekaj vložil, da bi probal te rezultate. Da ne bi doma probal, da bi tu probal. To je zelo pomembno in ti ljudje na za?etku vedno pozabijo, da je pomembno, da na za?etku projekta ne rabiš vsega denarja. Tudi, ?e bi imeli tri milijarde evrov denarja, ne bi mogli iti v gradnjo, ker nimate še projektov, študij in tako naprej.

            MAG. MARTINA ŠUMENJAK: Zaradi tega smo pohiteli s tem sre?anjem in se bomo dalje pogovarjali. Kot sem vam povedala, sedaj naslednji korak, ampak medtem se bo še marsikaj zgodilo, je naša slovenska konferenca. Na njej želimo poro?ati, kateri prvi korak smo si zamislili, pomeni že komunikacija z Brusljem, doma temeljita debata in tako naprej. V povezavi s Švicarji, iskanje optimalne rešitve. Recimo hrvaško ministrstvo je tudi reklo, partnerji, ki so bili, da si želijo takoj za?eti iskati možnosti, kako bi se lahko pridružili in so zelo zainteresirani in enostavno, da najdemo optimalno varianto, kako bi k temu projektu pristopili. V juliju imamo mednarodno konferenco. Ta konferenca bo imela naziv Medkulturni dialog za odpravo klimatskih sprememb. In kaj si jaz osebno želim, je to, da bomo na tej mednarodni konferenci se že predstavili kot iniciatorji, da smo na tej iniciativi razvili to strategijo, ki jo želimo izpeljati. Imela sem veliko pogovorov v Emiratih, ?e bo šlo skozi, se bom morda koncem marca za zelo kratek ?as vrnila, da nadaljujemo debate in mislim, da bomo zelo dobro sestavili ta projekt. Gre pa potem za to, da se bo pravzaprav najprej realiziral tam, kjer bo struktura najbolj dozorela. ?e vas to ne bi zanimalo, bi bil samo še eden ali nobeden ve? in bi mi sami tukaj sedeli. Stvari zorijo in ?e dozorijo, zraste sadež, ?e ne dozori pa ni? ne zraste.

            ........................: Tu obstaja ena nevarnost. ?e je ideja dobra in ?e se o njej govori jo lahko pobere tudi kdo drugi.

            MAG. MARTINA ŠUMENJAK: Zato tudi vabimo zainteresirane, da se nam pridružijo, da bomo mi potem. Jaz sem poslala vabila vsem, morda sem koga spustila. Sem zelo vesela, da je bil gospod iz Petrola tukaj. Saj najdejo poti ideje. V naslednjih korakih želim, da bomo obiskali tudi vse po vrsti, jim razložili. Tudi vodstvo nuklearke, bi moralo zelo modro koristiti sredstva, ki jih na ra?un te elektrike zaslužijo. Si ne bi smeli zatiskati o?i, kaj pomeni nuklearka za naše okolje. To sploh ne morem razumeti, zakaj nih?e ne more razumeti, zakaj jedrska energija ni zdrava za ?loveka. To sploh ne morem zastopiti. In tudi oblasti ne razumem v tej smeri, ker v Titovem ?asu, ko je nuklearka nastala, to razumem. To, da se bo še ena nuklearka delala, v današnjem ?asu, ko je razvoj šel  tako naprej. Kje je potem slovenska znanost, kje je ta razvoj.

            DR. PETER KRALJ: Jaz bi tukaj dodal, da snovi zmeraj vsebujejo radioaktivne dodatke. Recimo premog je tudi radioaktiven. Vsaka nuklearka ima svoj balon?ek, kamor se plinasta faza nabira in ugodno vreme razpusti. Nima kaj drugega in recimo, tu je ogromno enih stvari, ki jih danes nuklearke bistveno ne rabijo ve?. ?e pogledate celo verigo, od Krškega gor proti severu od ?eške in tam gor, vidite, da je to ena mina bila. V primeru nekega globalnega konflikta, bi nekdo tudi bil toliko neumen in v zrak vrgel. Leta 90 so imeli namen tudi Krško zbombardirati. Se pravi, ta riziko, še posebej na tem delu Evrope, ki meji ali je del Balkana, kakor koli, neka vojna krajina iz turških ?asov, to so obmo?ja, ki so potencialno dolgoro?no nevarna. Med religiozni konflikti in da noben tega ne upošteva. Danes vemo, da smo v obdobju, ko atomske bombe niso neko grozno sredstvo, ki bi vsaka država, razen Irana in Severne Koreje imela neke velike interese, recimo nuklearke graditi zaradi atomske bombe za vojaške namene. Združene države Amerike na svojih tleh ne gradijo nukleark. Prodajajo pa nam tehnologijo. In se vprašajmo zakaj, tisto najbolj ekonomsko orientirano gospodarstvo, ?e so ekonomsko upravi?ene, zakaj jih ne delajo. ?e so vsi mahnjeni na samo ?isti profit in ni? drugega.

            .......................: Ampak se sedaj usmerja v obnovljive vire.

            ........................: Bilo bi zelo zanimivo in velik korak naprej, ?e bi se v novem ekonomskem nacionalnem energetskem programu pojavila ob nuklearni opciji tudi geotermalna opcija. Da bi bilo enakovredno, ker gre za iste kapacitete. ?e bi to dosegli, bi bil to že en velik skok naprej. Mi itak vemo, da Šoštanj 6 je prakti?no dejstvo. Kot okoljevarstvene organizacije so ga kot nujno zlo, vsaj kot vidim iz ?asopisov uspele sprejeti. … zaradi tega, ker je pla?ana oprema, na?rti so, okoljevarstvena soglasja so dobili.

            ..........................: To ni res. To je zlagano dejstvo, psihoza, da se ne da …

            ......................: Bolj ho?em povedat, da ostaja ob tem projektu, kolikor koli je determiniran, kolega pravi, da se da še marsikaj narediti, da se prepre?i ali ne. Toliko podrobnosti ne poznam, ampak ?e bi uspeli vsaj ta korak narediti, da vzporedno damo eno ali drugo opcijo, nuklearno ali geotermalno opcijo v enakovredno obravnavno v novem energetskem programu. Že to bi bil korak naprej in velik korak naprej.

            MAG. MARTINA ŠUMENJAK: V tem okviru to tudi delamo zaradi tega, ker želimo predstavit kaj to pomeni. To želimo inicirati na nivoju Evropske unije. Strategija Evropske unije niti ni ?isto ni? druga?na. Kar je pa vse pohvale vredno, profesor Sternglass (?), ki sem ga po zaslugi Gustava spoznala, ko so nemški fiziki imeli konferenco Kako na tem planetu naprej. To je bilo leta 2005. Bila sem povabljena in sem imela nagovor na to temo, kako mora znanost 100 procentno spoštovati zakonitosti narave. Ker se to ne dela, zato smo prišli do sem, kjer smo. Klimatske spremembe, problem zdravja, višji, ko je standard, ve? imamo bolnih ljudi. To ni logika razvoja. To je totalno razsulo ?loveškega telesa in duha. To so zelo resne stvari. Ko gre za vprašanje razvojnih strategij, je že nujno potrebno govoriti o zelo resni odgovornosti. Vseh družbenih nivojev. Ne morem razumeti, da mora masa ljudi, te anomalije, ?loveške razvratnosti, da moramo mi to nositi. Zakaj? Ne samo, da mi propadamo in razpadamo, tako ali tako nas bo tudi Bog k sebi vzel tudi, ?e bomo zdravo živeli. Zakaj moramo uni?evati osnove? Otrok ti je najdražji in skrbiš samo za tisto materialno plat, za kvaliteto razvoja pa ne skrbiš oz. degradiraš vse skupaj v celoti. Nazadnje tudi služb nimaš ve? in ni?. To kar bi vam rada rekla. Poglejte primer Avstrije. Na tej konferenci sem imela priliko spoznati in vsi so bili znanstveniki takšnega ranga, da se jaz nisem imela kaj pogovarjat z njimi, ampak sem zelo pridno poslušala. Kakor koli, ko sem dobila revijo, zvezek, kjer je gor pisalo, kdo vse bo prisoten in profesor Sternglass in legenda na podro?ju radiologije in tako naprej, me je že pobralo, posrkalo. Kakor koli, jaz sem ga samo prosila, da mi ob vsej tisti gne?i, da mi razloži ali so najsodobnejše jedrske elektrarne napredek, kvalitetni preskok. To pomeni, da danes so pa res nuklearke take, da ne povzro?ajo tistih negativnih u?inkov. Profesor Sterglass je rekel, da je kakšnih 100 elementov v katere se uran razgradi in da so ta srednja in nizko radioaktivna sevanja, so dolo?ene meje in je tisto dosti manj kot so dolo?ene meje, da s hlajenjem gre para v zrak, veter raznaša, se poseda na zemljo, preko prehranjevalne verige, podtalnica, koreninski laski poskrajo na sebe, mi to pojemo in imamo te razpadle elemente v sebi. Pa sem rekla, kako mi morate to re?i in to ni tako. Empiri?no so za?eli raziskovati in on je kot mladi raziskovalec za?el v Westinghaousu, kjer se je prva nuklearka za?ela delati. S stroko, ki je za?ela delati prvo nuklearko, za?el debatirati še drugi, ki je za?el na tem podro?ju radioaktivnega sevanja delovali. Tako so za?eli empiri?no spremljati. Spremljali so tudi, ko so imeli jedrske poskuse in tako naprej. Cela zgodovina, to je res legenda žive?ega znanstvenika. Tako se je nadgrajevalo. Ameri?ani so najbolj nastradali. Toliko je narod ozaveš?en. Bil je trikrat tukaj. Vzel si je nekaj ?asa, da sem se lahko pomenila z njim, predstavila sem mu kaj smo naredili in kje kaj delamo. Tukaj v dvorani Državnega sveta je imel dvojno predavanje posebej, bil je tudi na naši mednarodni konferenci. V glavnem, rekel je: »Martina, ne skrbi vse bo šlo svojim potem«. V Ameriki so ljudje toliko ozaveš?eni, ?eprav politika tudi kloni kapitalu oz. lobiju, ampak pravi, da nima tega strahu, da bi se v Ameriki to zopet ponovilo. ?eprav se zopet govori, da bodo gradili. To kar njega navdušuje, to se meni zdi prekrasno. Je rekel, veš, ko so prvo nuklearko delali v Pitsburgu je zjutraj šel sneg. Ta sneg je bil zve?er ?rn, zaradi termoelektrarn. Potem so to dalje nadgrajevali in razvijali. Za?eli so prou?evat, videli so rešitev, kaj bo nuklearka prinesla. Da bo rešitev prinesla. Zakaj so do teh dognanj prišli. Druga?e nih?e ne govori, da je kaj narobe. Se pravi, da je vrhunska statistika za?ela ugotavljati, da je po par letih obstoja jedrske elektrarne toliko ve? obolelih za rakom in ostalih problemov. To je vse splošno in naši trdijo, da ni nobenih problemov kar se zdravja ti?e.

            .......................: Iz Francije ni nobene študije?

            MAG. MARTINA ŠUMENJAK: Iz tam se ni? ne sliši, ker se ne sme slišati. Saj ameriška politika tudi o tem ne govori. Na to temo smo se z Nemci pogovarjali in mi niso poslali, ?eprav sem prosila, na to temo ?isto jasno koliko je raka in kakšno je stanje v Nem?iji. Da je kar kriti?no. Tudi v Evropi se pravi, da bo rak postal številka 1.  

            .......................: Danes popoldne bo ob štirih posvet o energetiki. Zelo bi bil vesel, ?e pridete in tudi nekaj o tem malo poveste. Naredili bomo zaklju?ke in v tem bo tudi vse alternativno nasproti Šoštanju. Alternativa je tudi ta. ?e se potrudite in pridete tja, se bo to zabeležilo in bo tudi na nekaterih dokumentih. Se pravi, ?e se zbira kriti?na masa ljudi, ki bi širila alternativno miselnost. Zato vas vabim vse. … treba je razpravo narediti in potem tudi take energetske stvari pridejo zraven. Sklicateljev je nekje 6, 7, Stranka zelenih, Stranka mladih Slovenije, Društvo Krasol, profesorji in drugi. Kljub snegu, upam, da bo polno. Tam ne bo shod proti Šoštanju. Shod je zaradi moratorija, da se sprejme novi energetski program in šele nato se gre naprej z objekti.

            MAG. MARTINA ŠUMENJAK: No, poglejte gospod, ?e vam povem. V Emiratih imate sre?o, da imajo dobro diktaturo. Oni imajo za cilj, da želijo postati vodilna sila na tem podro?ju in so povabili celo vrsto raznoraznih. Na sedanjem vrhu, ko je bil sem bila 10 dni tam. Sodelovalo je mo?nih 600 firm iz vsega sveta in to je pravo tekmovanje. Tudi kot države imajo svoje stojnice in predstavljajo kaj na tem podro?ju. Ker so si zadali to kot prestižni cilj, vedo, da je to nujno potrebno za preživetje tega planeta in vedo, da je to dober posel. Eno in drugo združujejo. Zato pravim, svet gre naprej. In tisto kar je danes, tisto ni ve? jutri. Zato moramo iti v tem razvoju naprej in to mora nafta, plin in nuklearka videti.

            ......................: Poudaril bi samo, da si ne zatiskamo o?i pred tem, kar se trenutno po?ne. Lahko gledamo za 7 let naprej. To kar se trenutno po?ne, bo ostalo tudi za kasneje.

            MAG. MARTINA ŠUMENJAK: Je tudi tako, imaš ožji krog in delaš na tem poslovnem podro?ju in tako razmišljaš. Ne razmišljaš naprej. Na to temo sem že veliko debatirala v Sloveniji. To že pred dvajsetimi leti, kaj bi naj naftne družbe. Se lahko tako dogovorimo, bi mi to razpravo zaklju?ili in bi po kratki pavzi, ?e se kdo želi kaj pogovorit na to temo. Da bi rekli, jaz imam tudi iniciativo in željo in tako naprej. Se želite vklju?iti v ta tim, na to temo, oblikovanja tega projekta. Tisto je podpora iniciativi, ki jo mi razvijamo in nosimo in tudi v tej smeri delamo. Zato smo tudi tukaj, da spodbujamo okolju prijazen razvoj. Gre za to, da moramo mi sedaj razviti te iniciative dalje in jih realizirati, kar pomeni v življenje spraviti. Jaz bi predlagala, da zaklju?imo. Vas povabim na kruh iz sveže mletega zrnja, jabolka, sok, vodo. Lepo se vam zahvaljujem in prosim za sodelovanje. Veste kaj vas še lepo prosim, za vaše predloge, vaše ideje, da jih enostavno pošiljate. Imamo vaše podatke. Poslala bom elektronsko sporo?ilo, da boste videli, kdo vse je bil prisoten. Punce so skušale zabeležiti. Tako, da bomo lahko tudi komunicirali med seboj. Hvala vam lepa.