POSVET: Demokrati?ne vrednote - participacija - aktivno dravljanstvo v Sloveniji
nekorigiran magnetogram
(dobesedni zapis
)
27. februar 2007
Posvet se je za?el ob 10.08 uri. Posvet je vodil Marjan Sedmak.
MARJAN SEDMAK: Dober dan, lepo pozdravljeni. ?e so merilci, nas opozarjajo, da je ura napo?ila. Mislim, da je dananja udeleba spodobna, tako da, ?e nas ni veliko, smo pa zelo dobro izbrani, kot se re?e. Jaz bi vas res pozdravil na tem posvetovanju, pa bi, preden posvetovanje, ki je del prireditev v okviru Evropskega leta enakih monosti, to leto sta razglasila Evropski parlament in Evropska komisija. Kot ste sami videli iz vabila so sponzorji tega posvetovanja dravni svet, Ob?anski forum, Mestna zveza upokojencev Ljubljana in ?esar nismo napovedali v vabilu, tudi Age - evropska platforma starejih ljudi. To je organizacija upokojenskih organizacij oziroma organizacij seniorjev, ki zdruuje kot krovna organizacija 140 razli?nih nacionalnih organizacij s priblino 20 milijoni ?lanov. Tudi oni so zadovoljni, da lahko kot sponzorji sodelujejo pri organizaciji tega posvetovanja.
Preden gremo k vsebinskim vpraanjem, bi prosil podpredsednika dravnega sveta gospoda Stani?a, da nam kot gostitelj pove nekaj besed. Hkrati bi pa prosil prof. Veljka Rusa, da zasede mesto za moderatorsko mizo. Mislim, da je bilo tako dogovorjeno. Aha, tako, ste se e zmenili, gospa Megli?eva. No, potem pa tako. Hvala lepa.
JOE STANI?: Hvala lepa. Gospe in gospodje, prav lepo vas pozdravljam v imenu Dravnega sveta. Posebej pozdravljam naa biva, ampak eden je menda samo tu, gospod dr. Veljko Rus, bivi ?lan Dravnega sveta in seveda gospod Kristan, ki ga pa menda e ni. Pozdravljam seveda vse dananje udeleence tega posvetovanja, predvsem pa tiste, ki ste pripravili prispevke za to posvetovanje. Lep pozdrav tudi skromnemu opku dravnih svetnikov, ki so prili na ta dananji posvet.
Gospe in gospodje, Dravni svet Republike Slovenije in Drutvo Ob?anski forum intenzivno sodelujeta in sta pripravila e vrsto posvetov, med drugim posvet na temo Programski standardi - kaj mora in kaj zmore javnopravna RTV, potem Reforma da - toda kakna? in druge posvete. Vsak izgovorjeni stavek na teh posvetih je objavljen in ne samo Dravni svet in komisije Dravnega sveta ?rpajo iz teh posvetov ideje, ki jih potem vgradijo v svoja mnenja, predloge, zaklju?ke in zakonodajne predloge.
?e se dotaknem vsebine dananjega posveta, menim, da boste uvodni?arji in potem vsi udeleenci v razpravi predstavili svoje poglede na leto 2007 kot evropsko leto enakih monosti in se dotaknili demokrati?nih vrednot, participacije, aktivnega dravljanstva v Sloveniji, diskriminacije, nestrpnosti, raznolikosti, pozicij mo?i in krivic, neenakosti, ki jih doivljajo tevilni Evropejci. Tudi v Sloveniji se z njimi sre?ujemo na podro?ju zaposlovanja, izobraevanja, sociale, na zdravstvenem in drugih podro?jih. Mladi ne dobijo slub in stanovanj, dolo?ene skupine invalidnih oseb so potisnjene na rob drube, stareje osebe doivljajo ikaniranje, odvisniki od mamil, alkohola so nesprejeti. Tu imamo vpraanje Romov, izbrisanih, zapu?enih oseb, nenazadnje kloarjev in e bi lahko nateval.
V katero smer delovati in kaj storiti, da bi enake monosti uveljavili za prebivalstvo Slovenije, Evrope ali pa tudi, lahko re?emo, celega sveta, da bi od deklaratornih na?el preli k dejanjem. To so vpraanja, ki terjajo konkretne odgovore in reitve. tevilna gradiva Evropske unije, ki piejo o letu 2007 kot Evropskem letu enakih monosti, vsebujejo bolj kot ne na?elne stavke kot to, da moramo v tem letu ljudi jasno osvestiti o njihovih pravicah, torej jih pou?iti o enaki obravnavi in ivljenju brez diskriminacije, ali ustvarjati in pospeevati moramo enake monosti za vse, nekje drugje pa spet pie: odpreti moramo razpravo o prednostih, raznolikosti tako za evropsko drubo kot za posameznika. Deklaracije, ankete, analize, raziskave, zakoni pa tudi stranke in politi?ni veljaki pa ne dajejo dovolj konkretnih odgovorov na vpraanja, kako zagotoviti enake monosti v drubi.
ivimo v ?asu, ko se poleg teh vpraanj odpirajo tudi zelo resna vpraanja, kako obvarovati na planet pred ekoloko katastrofo. Pri tem naj spomnim na posvet, ki je bil prav tu, v teh prostorih Dravnega sveta leta 2004 na temo Okoljevarstvene problematike in besed dr. Andreja Luki?a, ko je dejal: Ta plitka politi?na znanost, ki se ukvarja samo z analizami politik, si ne zastavlja vpraanja, ki vklju?ujejo premiljanje o vrednostni osnovi samih temeljev okoljske in drubene krize in iz tega izhajajo?e potrebe po drubeni transformaciji in zahteva po transformaciji moderne industrijske drube je pravzaprav zahteva po druga?ni drubeni ureditvi, ki je vrednostno usmerjena v vzpostavljanje ekoloko trajnostne drubene pravi?nosti in individualno izpopolnjujo?a do svojih ?lanov. To je eden od stavkov, ki bi ga morali napisati pred parole v letu 2007 kot evropskem letu enakih monosti za vse. ?e nekako sledimo dr. Luki?evi misli, gre za izbiro oziroma alternativo, ki ne temelji na gronjah ali na odpovedovanju ali na samortvovanju. Gre za alternativo o vzpostavljanju nove harmonije ?loveka in ?loveke dejavnosti v odnosu do aktivne participacije na vseh ravneh delovanja in odlo?anja. Mi smo danes v svoji potroniki zagnanosti prekora?ili vse meje v odnosu do ?loveka in narave. Skrajni ?as je, da se ustavimo in pri?nemo delovati in ustvarjati po novih na?inih. To pa naj bi zadevalo podro?je javne participacije oziroma neposredne prizadetosti, ker bi nam ele javna participacija, to je razmiljanje o teh problemih, omogo?ilo, da osmislimo svoje lastno ivljenje in da nismo ve? zavezani samo logiki potronitva.
V zvezi z vsebino dananjega posveta lahko re?emo, da Dravni svet pomembno prispeva k aktivnostim in aktivnemu odnosu do participacije dravljanov. To namre? izhaja iz ?lena 96 in 97 Ustave Republike Slovenije, ki dolo?ata raznoliko interesno sestavo in pristojnosti Dravnega sveta. Dravni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov in oblikuje mnenja, predloge in stali?a k posameznim zakonskim predlogom in aktom. V oblikovanju teh dokumentov so vklju?eni predstavniki volilne baze dolo?enega interesa, kot tudi ire predstavniki nevladnih organizacij in civilne drube nasploh. Tako je tudi pri oblikovanju novih na?inov razmiljanja, ustvarjanja in delovanja nae drube pri zagotavljanju enakih monosti prav Dravni svet mesto, iz katerega bomo poslali predloge in mnenja Vlade Republike Slovenije poslancem in drugim odgovornim za spremembe v nai drubi.
Gospe in gospodje, prepri?an sem, da bo na dananji posvet pripomogel, da ne bo vse napisano in izre?eno ostalo na na?elni ravni in bomo v naslednjih letih lahko ugotavljali pomembne pozitivne premike na krepitvi aktivnega soodlo?anja dravljanov v Sloveniji. Hvala lepa.
MARJAN SEDMAK: Ko smo snovali ta posvet, smo si zastavili tudi cilj, da oblikujemo na dolo?eno strukturo, tako da sedaj najprej predlagam samega sebe kot uvodni?arja, kot izzivalca. V Ob?anskem forumu smo glede na vse posvete, ki smo jih doslej imeli in ki jih je e gospod Stani? omenjal, izdelali eno dolo?eno tehnologijo, se pravi izzivalec je tisti, ki morda bolj priostreno, kot je potrebno, ali pa v?asih tudi premalo priostreno, kot je potrebno, izzove udeleence k razpravi. Struktura, ki jo predlagamo, je pa takna, da bi najprej gospa dr. Andreja ?rnak Megli? predstavila in to s power pointom razvoj slovenske civilne drube oziroma razvoj nevladnih organizacij po letu 1945. Dr. Veljko Rus potem razmerje med demokracijo in participacijo. Dr. Darko trajn je napisal svoj prispevek, bi ga tudi prosil, da ga predstavi. Gospa Lidija Mesari? iz Centra nevladnih organizacij ima zelo zanimivo primerjavo z na?inom odlo?anja v Veliki Britaniji oziroma z vklju?evanjem nevladnih organizacij v proces politi?nega odlo?anja. Gospoda Kristana ne bo, je pa dal pisni prispevek o vlogi Dravnega sveta v procesu politi?nega odlo?anja oziroma v sistemu checks and balances v procesu politi?nega odlo?anja. al za sedaj manjkajo trije tisti, od katerih smo hoteli izvedeti, kako delujejo nadzorni mehanizmi, neodvisni nadzorni mehanizmi v Sloveniji. To so Vlado Miheljak, Drago Kos in Matja Hanek. Mislim, da ga e nisem videl, aha, za gospoda Draga Kosa bo gospod Be?ir Ke?anovi?, njegov namestnik, ?e se ne motim, pomo?nik. Imamo potem e dva prispevka, in sicer gospod Janez Pezelj je svoj prispevek pripravil in e enega zadnji hip. Tudi ne? Je? Ni? No, po vsem tem potem bi pa? imeli razpravo.
Sedaj pa , da jaz na kratko predstavim tisto, kar ste verjetno brali ali pa e boste brali. Ne bi rad ponavljal tistega, kar sem napisal. Gre za en pogled na razvoj soodlo?anja oziroma participacije v Sloveniji v zadnjih petnajstih letih z ugotovitvijo, da se ta prostor, ki je bil iz 80-ih let naprej, ko je lo za slovensko neodvisnost in potem samostojnost, izredno irok, ko je bila stopnja drubenega konsenza tako reko? sama po sebi zagotovljena z zelo visoko odstotno vrednostjo. Od tistega ?asa naprej seveda se je ta prostor soodlo?anja ali participacije pri odlo?anju bodisi o politikah bodisi o sami politiki pa? tako zoil, da smo se iz vzornih, tistih, ki so nas citirali prakti?no po vsej Evropi, sprevrgel v pravzaprav tiste, ki smo se sprevrgli v tiste, ki jih izredno pogosto sedaj kritizirajo, zlasti v evropskih dravah.
Zakaj ta tema, za katero smo se odlo?ili na tem posvetovanju? Evropska komisija je v okviru leta enakih monosti za vse predpisala tiri teme. Mi smo si izbrali drugo. Imenuje se participacija in ima z malo poeti?nih marketinkim poimenovanjem e dodatek naj se sliijo vsi glasovi. Mi smo se odlo?ili v bistvu za politi?en pristop. So mogo?i tudi drugi pristopi. Se pravi, kako participacija vpliva na sistem odlo?anja v neki nacionalni skupnosti. Ko smo se za to odlo?ili, smo pravzaprav izhajali ravno iz tega osnovnega spoznanja, da je eden od ciljev, ki si jih postavlja tudi Evropska unija, ko razglaa, ko kli?e to leto enakih monosti, drubena kohezija. Izkunje kaejo, da je drubena kohezija tista, ki je tudi mo?an razvojni element. ?e drubene kohezije ni, ?e stranke niso sposobne vsrkati vase izredno razli?nih pristopov, stali?, pogledov in tako naprej, potem nastanejo seveda oto?ki, ki se za?nejo zapirati vase, bodisi v civilni drubi, potem se lahko organizirajo kot etnije, lahko se potem tudi organizirajo kot specifi?no usmerjene politi?ne stranke, ampak vse to vsebuje en kar mo?an naboj konfliktnosti. To so tudi izkunje tistih evropskih drav, ki imajo zelo veliko opravka z migracijami, kjer so, preden so za?eli intenzivneje in sistemati?no vklju?evati ravno te tako imenovane obstranjene (?) in obrobne skupine, ugotavljali, da se preprosto oblikujejo centri, ki se zapirajo vase in ki se kot zaprti vase zoperstavljajo drugim delom drube. Se pravi, ustvarjanje drubene kohezije je seveda tudi na?in reevanja drubene konfliktnosti oziroma prepre?evanja drubene konfliktnosti.
Ko govorimo o Sloveniji, mislim, da ne bom odkril ?isto ni? posebno novega. Tako sem tudi dokaj jasno napisal v tem svojem prispevku, da imamo v politi?nem procesu pa? eno stanje vse hujega zapiranja v vse oji krog odlo?anja in nima nobenega smisla, da tukaj navajam ?lanke iz naega dnevnega tiska ali primere od, ne vem, problema Kosove protikorupcijske komisije do na?ina izbora nekaterih tako imenovanih vodij neodvisnih mehanizmov, kar bi morala biti recimo ravno nacionalna banka. Skratka, uveljavlja se komandni princip v protislovju s principom ustvarjanja dialokega ozra?ja in ustvarjanja pa? drubene kohezije.
To je bilo moje osnovno sporo?ilo v tem prispevku, dokler nisem bil na enem krajem potovanju v tujini, kjer so me razsvetlili pa e z enim spoznanjem. Namre? s perspektivo razvoja. Ta naa Evropa, ki je vedno bolj kompleksna, tudi kar zadeva interese, kar zadeva etnije, raso, spol in tako naprej, ugotavlja, da z zapiranjem vase, z zapiranjem v komandne strukture v bistvu kodi svojemu razvoju, da neupotevanje raznolikosti, diskriminacija in podobni pojavi mo?no oijo izbor najkvalitetnejih glav, najbolj sposobnih ljudi do te mere, da lahko Evropa pla?a visoko ceno v globalnem spopadu, kot se sedaj re?e gospodarstvu.
?e sedaj to stanje primerjamo s stanjem, ko v Sloveniji o najpomembnejih vpraanjih s pozicije oblasti odlo?a vedno manja manjina, ?e lahko uporabim ta pleonazem. Potem seveda lahko samo ugotovim, ko po?nemo to, ko naa tako imenovana politika po?ne to, potem po?ne nekaj, kar je protirazvojno usmerjeno in kar lahko na dolgi rok koduje slovenskemu razvoju, ki je e tako ali tako ibek. Slovenski razvoj, verjetno se bodo tudi ekonomisti strinjali z menoj, je najbolj odvisen od konjunkture v Zvezni Republiki Nem?iji. Mi prakti?no nimamo nobene panoge, s katero bi lahko na svetovnem trgu nastopali kot pica, kot vrhunec tehnolokega razvoja. Vle?emo se kot sedemnajsta ali osemnajsta nemka deela za razvojem, ki ga dosega eno zelo propulzivno gospodarstvo, nemko gospodarstvo, ki pa samo ugotavlja, ?e ne bodo Nemci v kratkem ?asu nekaj naredili ravno na tem podro?ju, se pravi na podro?ju kohezije, na podro?ju spopada z diskriminacijo in seveda na podro?ju zagotavljanja normalnega demografskega prirasta, bodo najkasneje ?ez 20 let zaostali za Francijo. Nem?ija je, kot veste, prva evropska gospodarska sila, ampak zaradi pomanjkanja ljudi in zaradi pomanjkanja kvalitetnih ljudi, tega se seveda zavedajo e sedaj, lahko Nem?ija izgubi ta svoj primat.
Skratka, to, kar sem hotel s tem svojim bornim razmiljanjem povedati, je pa? to, da potrebujemo mo?no kohezivno drubo, ne samo zato, da se izogibamo drubenim, politi?nim, ostalim konfliktom, ampak tudi, da ostanemo oziroma postanemo razvojno propulzivna nacionalna skupnost.
Jaz bi s tem kon?al. Sem bil predolg? Rad govorim na pamet. Kdor bo imel voljo, lahko moj prispevek prebere. Bi pa e med nekdanjimi svetniki Dravnega sveta pozdravil gospoda utari?a, ki sedi tamle zadaj. Hvala lepa.
Tako, kot dogovorjeno, gospa dr. Andreja ?rnak Megli? z zelo zanimivim prikazom razvoja slovenske civilne drube po letu 1945.
DR. ANDREJA ?RNAK MEGLI?: Dober dan. Prav lepo pozdravljeni in seveda kot raziskovalca se zahvaljujem za povabilo, da lahko predstavim rezultate raziskave, ki smo jih izvajali na Fakulteti za drubene vede. Ne glede na to, da sem e nekajkrat govorila o tej tematiki, je seveda zelo pomembno, da ?im ira skupina ljudi slii to, kar smo pravzaprav z raziskavo ugotavljali in morebiti na ta na?in tudi pripomore k temu, da se razmere v Sloveniji spremenijo. Raziskava je seveda bila usmerjena v prou?evanje velikosti, obsega in vloge nevladnega sektorja v Sloveniji, lahko bi jo pa poimenovali tudi mo? in nemo? nevladnega sektorja.
Naj povem, da je raziskava, zadnjo raziskavo smo izvajali v letu 2006 in pred tem so uporabo iste metodologije raziskavo pred osmimi leti na reprezentativnem vzorcu slovenskih nevladnih organizacij. To, kar pomeni dodano vrednost naim ugotovitvam, je prilonost, da pravzaprav primerjamo rezultate v Sloveniji z dogajanjem v svetu, kajti v drugi polovici 90-ih let je Univerza Joe Hopkins (?) izvajala mednarodno primerjalno raziskavo v 35-ih dravah sveta. Ni jim uspelo dobiti vseh podatkov za vse drave, kar boste tudi videli kasneje iz same predstavitve, pa vendarle daje nam nekako monost, da vidimo, v kakno skupino drav se Slovenija uvr?a in kaken potencial pravzaprav vidi v svojemu nevladnemu sektorju, ?e ho?ete tudi pri temu, kar je pravzaprav tema dananjega posveta pri omogo?anju participacije dravljanov in pa seveda demokratizacije drube.
Najprej, ?e se dotaknemo same definicije, lahko re?emo, da pa? nevladne organizacije so tiste, ki morajo so?asno zadostiti pravzaprav trem pogojem. Morajo biti pravno formalno registrirane in organizirane. Ne morejo biti to privatne organizacije. Njihovi ustanovitelji morajo biti pa? subjekti civilnega prava in morajo biti institucionalno lo?ene od drave in tretji pogoj, da so neprofitno distributivne. To ne pomeni, da pa? njihova naloga ni, da ustvarjajo preseek prihodka nad odhodki. Nasprotno. To je zelo zaeleno. Tisto pa, kar je za njih pomembno, je, da so v razpolaganju s tem presekom omejene. Skratka, ga lahko uporabljajo izklju?no samo za izvajanje dejavnosti, za katero so ustanovljene oziroma imajo opredeljene v svojem temeljnem aktu.
?e se vpraamo, kateri pa so tipi nevladnih organizacij v Sloveniji, ki pravzaprav zado?ajo vsem tem trem kriterijem. Lahko ugotovimo, da so to v prvi vrsti drutva. Seveda, drutva predstavljajo kar 94 % vseh nevladnih organizacij v Sloveniji. Drugi tip teh organizacij so ustanove oziroma bolj jih nekateri poznate pod imenom fundacije. V Sloveniji smo se pa? odlo?ili za ta naziv, ustanove, ki so organizacije ustanovljene, da bi opravljale za poseben namen vezano premoenje, zasebni zavodi in pa cerkvene organizacije.
?e se elimo pogovarjati, kaken je pravzaprav obseg in struktura nevladnega sektorja, je potrebno izlu?iti nabor kazalcev, ki nam omogo?ajo vpogled v to. Raziskovalci so se nekako odlo?ili za naslednje indikatorje oziroma kazalce: tevilo nevladnih organizacij, prihodki nevladnih organizacij, izraeni v deleu bruto doma?ega proizvoda, povpre?ni prihodki nevladnega sektorja na organizacijo, struktura sektorja, zaposleni in prostovoljci v nevladnih organizacijah, torej dele od vseh zaposlenih v Sloveniji in pa prispevek prostovoljcev glede na prispevek zaposlenih v nevladnem sektorju.
Razvoj nevladnih organizacij v Sloveniji seveda sega nekje v za?etek oziroma v sredino 19. stoletja. Razvoj je bil dokaj intenziven vse do prakti?no druge svetovne vojne. e tedaj smo v Sloveniji beleili kar 8.000 nevladnih organizacij. Podobno kot v drugih socialisti?nih dravah, je pravzaprav po drugi svetovni vojni prilo do neke vrste prekinitve v tem razvoju. Mnogi tipi nevladnih organizacij so bili zakonsko prepovedani, drugi strogo kontrolirani. To obdobje je nekako trajalo vse do leta 1974, ko je pravzaprav z deregulacijo, do katere je prilo v celotnem jugoslovanskem prostoru, Slovenija kot ena izmed republik dobila monost regulacije tudi drutvenega oziroma prostora civilne drube z novim zakonom o drutvih, pri ?emer je mo?no popustila kontrola nad drutvenim delovanjem, zato lahko re?emo, da je pravzaprav pravi razcvet drutvena dejavnost v Sloveniji, za razliko od ostalih socialisti?nih drav, doivljala e v 70-ih in predvsem v 80-ih letih, ki jih v Sloveniji poznamo kot obdobje novih drubenih gibanj.
Seveda pa dodaten impulz dobi razvoj nevladnih organizacij po letu 1990. Torej, poleg drutev se vzpostavi tudi zakonodaja za delovanje drugih tipov nevladnih organizacij, fundacij, zasebnih zavodov in seveda ponovno je dovoljeno tudi delovanje cerkvenih organizacij pri zagotavljanju dobrodelne dejavnosti.
Danes ugotavljamo, da se Slovenija pribliuje tevilu 22.000 nevladnih organizacij, pri ?emer je na dan 30. 9. bilo registriranih 20.360 drutev, 185 ustanov oziroma fundacij, 449 zasebnih oziroma privatnih zavodov in 645 cerkvenih organizacij. To pomeni, da prakti?no v Sloveniji beleimo 22 nevladnih organizacij na 1.000 prebivalcev in ?e bi gledali zgolj ta kazalec, se Slovenija prakti?no ume?a v sam svetovni vrh razvitosti nevladnega sektorja.
e en podatek je tu zelo pomemben. Namre? to, da kar 63,4 % anketiranih nevladnih organizacij izjavlja, da deluje v javnem interesu, kar pomeni, da seveda ne delujejo zgolj v interesu ?lanstva, ampak nudijo svoje storitve, usluge tudi iri drubi. Seveda bi rekli, to je pa? ugotovitev, kako delujejo na podlagi izraanja lastne samoocene. Objektiven kazalec bi bil tevilo nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu in jim je podeljen tudi poseben status pri posameznih ministrstvih. Vendar vam moram povedati, da pravzaprav ta kazalec ni dovolj dober. Mislim, da je vsega skupaj priblino 2.000 nevladnih organizacij, ki so si pridobile status nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu. Zakaj ne? Zato, ker za pridobitev tega statusa je bila potrebna kar precej zapletena birokratska procedura, vendar pa ugodnosti, ki so iz tega izhajale, temu niso bile premosorazmerne. Skratka, zakaj je nekdo zaprosil za ta status, je seveda lo bolj za vpraanje nekega prestinega pomena, ne pa zato, da bi iz tega pridobil dolo?ene prednosti, kar je bila vseskozi namera tistih, ki so pisali zakon o nevladnih organizacijah oziroma predvsem zakon o drutvih, da pravzaprav konsekventno v vsej ostali zakonodaji izpeljemo tudi bonitete za organizacije, ki si pridobijo tovrsten status. Prva razlika, ki se pravzaprav pri?enja pojavljati med organizacijami, ki delujejo v javnem interesu in tistimi, ki nimajo tega statusa, se pojavlja z novo dav?no zakonodajo. Skratka, pravico do dav?ne razporeditve pridobijo zgolj organizacije, ki delujejo v javnem interesu.
?e se ustavimo pri podatku o prihodkih nevladnih organizacij, potem vidimo, da v Sloveniji skupni prihodki vseh 22.000 nevladnih organizacij predstavljajo 1,9 % bruto doma?ega proizvoda. Tisto, kar je posebej zanimivo, je, da je ta dele bil popolnoma enak tudi v letu 1995, ?eprav je takrat delovalo kar 36 % manj nevladnih organizacij kot danes. V povpre?ju 32-ih drav dele prihodkov nevladnih organizacij v bruto doma?em proizvodu znaa 5,1 %. V posameznih dravah pa je recimo, nisem izpisala prav vseh drav, ampak se mi zdi, da je pomembno, da si ogledate nekatere drave. Skratka, drava, v kateri nevladne organizacije dosegajo najve?ji dele v bruto doma?em proizvodu oziroma v skupnem kola?u, je Nizozemska. Tam prihodki nevladnih organizacij znaajo kar 15,3 %. Nekje v sredini se nahajajo drave, ki bi jih uvr?ali v tako imenovano konzervativno korporativisti?ni tip sistema blaginje in povsem na dnu se nahajajo bive socialisti?ne drave. No, kot vidite, najmanji dele dosega Romunija in pa Slovaka. Slovenija se med bivimi socialisti?nimi dravami uvr?a na tretje mesto. Torej, ?e bi izpisala e podatke za ?eko in Poljsko, bi videli, da pravzaprav Slovenija v tem deleu predstavlja nekje tretjo dravo. Vsekakor se uvr?a na samo dno lestvice. Seveda, ?e bi pogledali podatke e za ostalih 32 drav sveta, bi se ta ugotovitev e toliko bolj potrdila.
Poleg rezultatov, ki smo jih pridobili z anketo, smo se posluili tudi statisti?nih podatkov oziroma podatkov AJPES-a. Seveda tisto, kar se mi zdi e posebej zanimivo, so podatki o prihodkih na organizacijo. Seveda so to nominalni zneski za leto 1996 in za leto 2004. Kaj nam kaejo ti podatki? Da pravzaprav celo nominalno v letu 2004 prihodki ene nevladne organizacije znaajo, povpre?ni prihodki nevladne organizacije znaajo manj kot v letu 1996. ?e bi tukaj uporabili pa? tiste metode, ki jih uporabljajo komunisti, deflator, bi potem ugotovili, da se je prakti?no povpre?en prihodek na nevladno organizacijo prepolovil. Seveda so med posameznimi nevladnimi organizacijami velike razlike. Pomembno je to, da pravzaprav najve?ja kategorija med temi klasificiranimi organizacijami so druga drutva, skratka drutva, ki jih nekako AJPES ni mogel uvrstiti v nobeno od teh kategorij in seveda ravno zato, ker je prihodek teh organizacij tako nizek, seveda vpliva na celotno sliko o povpre?nem prihodku na organizacijo. Zakaj je temu tako? Kot sem e povedala, skupni prihodki nevladnih organizacij ostajajo konstantni, tevilo nevladnih organizacij pa se je pove?alo za celih 36 %.
?e pogledamo, kakna je struktura prihodkov nevladnih organizacij. Kar nekaj teh prihodkov smo spremljali in ugotavljali, da pravzaprav najpomembneji dele prihodkov nevladnih organizacij predstavljajo prihodki od ob?in. To seveda ni presenetljivo, saj kar 90 % nevladnih organizacij deluje na lokalni ravni oziroma zadovoljuje predvsem interese dravljanov oziroma ob?anov v lokalni skupnosti. Rde?i stolpec predstavlja podatke za leto 2004, moder stolpec podatke za leto 1006. Ta slika nam pove tudi to, da se je prihodek od ob?in v osemletnem obdobju pove?al, medtem ko se je prihodek od drave oziroma od posameznih ministrstev zmanjal.
Druga najpomembneja kategorija prihodkov so prihodki od ?lanarin. Mnoge nevladne organizacije pridobivajo prihodke iz tega vira in seveda jim pomeni dokaj pomemben in seveda tudi stabilen vir lastnih prihodkov. Morda e to, da pravzaprav se v padajo?em deleu prihodkov od donacij oziroma subvencij podjetij jasno kae, da je prilo pravzaprav do prestrukturiranja, skratka, da z vzpostavljanjem lastnitva podjetij seveda nastopa obdobje bistveno ostreje presoje tega, komu se donacije namenjajo in pod kaknimi pogoji, zato je ta dele drasti?no upadel, medtem ko recimo prihodki iz donacij posameznikov v osemletnem obdobju ostajajo enaki, opozarjajo pa nas na to, da pravzaprav so nae nevladne organizacjie dokaj slabo pripravljene. Imajo tudi same premalo znanja o tem, kako se izvaja pand rasing (?) oziroma pridobivanje prihodkov z uporabo posebnih metod in tehnik in seveda, da na ta na?in premalo krepijo svoj lasten neodvisni dohodkovni poloaj.
Morda e podatki o sredstvih Evropske unije. Kot vidite, zanemarljivo majhni, 0,5% od vseh celotnih prihodkov in jaz se bojim, da v kolikor pa? ne bomo storili zelo pomembnih korakov, predvsem v krepitvi mo?i nevladnih organizacij, ki bi se izraali v tem, od svetovanja, kako priti do evropskih sredstev, do tega, da se pravzaprav ali oprosti tisti nujni dele, ki ga morajo vloiti zato, da evropska sredstva pridobijo, ali pa, da se to kompenzira iz nekega sklada, da pravzaprav ta dele ne bo ni? narasel in da pravzaprav od vsega tega velikega evropskega denarja, ki naj bi ga dobili iz strukturnih skladov, za nevladne organizacije ne bo odrezan ve?ji kos poga?e, kajti popolnoma jasno je, da moramo poznati realno situacijo, v kateri te organizacije ivijo. Skratka, njihovi prihodki, njihovi potenciali so premajhni, da bi sami brez krepitve mo?i, razen redkih izjem, resno lahko konkurirali za evropska sredstva.
?e pogledamo primerjavo Slovenije in pa ostalih drav sveta, recimo razdelila sem jih v tri skupine: v vse drave, razvite drave in drave v razvoju. Vidimo, da pa? v Sloveniji dele prihodkov, ki prihaja iz javnih virov, pravzaprav predstavlja manji dele oziroma primerljiv dele s tistim, kar so prihodki nevladnih organizacij iz javnih virov v vseh 32-ih dravah sveta. Vendar tisto, kar je za nas pomembno, je, da pravzaprav v najrazvitejih dravah je dele, ki ga prispeva drava za delovanje nevladnih organizacij, predvsem ve?ji od Slovenije. Zakaj? Preprosto zato, ker te drave smatrajo, da so nevladne organizacije njihov pomemben partner pri izvajanju skupno dogovorjenih politik in jim v ve?ji meri kot v Sloveniji nekako prenaajo izvajalsko funkcijo, skratka zagotavljanje storitev za ob?ane, pri ?emer jih pri tem znatno podpirajo.
Seveda, druga?na je slika v dravah v razvoju, kjer pravzaprav je prispevek drave majhen.
Ta slika se mi zdi zelo pomembna. Namre?, to je slika, ki nam nekako kae, kaj se dogaja v posameznih dravah. V dravah EU nekako vidimo, da pravzaprav je drava tista, ki znatno podpira delovanje nevladnih organizacij. Torej, omenili smo, da med najbolj razvitimi dravami z nevladnim sektorjem, drava prispeva kar 60 % za delovanje nevladnega sektorja, na Irskem 78. V dravah, po katerih se zelo radi zgledujemo, Francija in Nem?ija, v teh dravah pa? drava nevladne organizacije podpira kar z ve? kot ali pa blizu 60 % prihodkov. Seveda je situacija bistveno slaba v novih ?lanicah EU. Torej, najbolj dobrohotna do nevladnih organizacij je ?eka, ki seveda je razumela ta razvojni potencial nevladnih organizacij pri zagotavljanju javnih dobrin in storitev.
Drug pomemben sklop kazalcev, ki nam kaejo razvitost nevladnega sektorja, so zaposleni v nevladnih organizacijah. Stanje v Sloveniji je takno, da pa? 81 % nevladnih organizacij zaposlenih nima. Skratka, da slonijo izklju?no na potencialu prostovoljcev. Prostovoljci pomenijo tisti skriti dodatni vir, ?e ho?ete, prihodkov nevladnih organizacij in kot boste videli kasneje njihov prispevek, boste vedeli, kako zelo pomemben je in kako premalo se v tej drubi zavedamo tega potenciala.
Skratka, stanje je razli?no po razli?nih tipih nevladnih organizacij. Najve? zaposlenih imajo zavodi, seveda to so v glavnem profesionalne organizacije in pravzaprav najmanj zaposlenih imajo v drutvih.
?e pogledamo stanje v razli?nih dravah, ki so bile zajete v raziskavo, torej, za Slovenijo smo ugotavljali, da pravzaprav vsi zaposleni v nevladnem sektorju predstavljajo 0,7 % od vseh zaposlenih. Stanje je nespremenjeno v osmih letih. 0,7 % je bilo v letu 1995, 0,7 % je v letu 2004. Po drugih dravah pa je stanje tako, kot smo rekli, no, ?e gremo e gor, na Nizozemskem kot dravi z najbolj razvitih sektorjem, zaposlenost v nevladnem sektorju predstavlja kar 12,4 % vseh zaposlenih. Enako visoko se uvr?ajo tudi Irska in pa Belgija, medtem ko bive socialisti?ne drave, med katerimi je seveda tudi Slovenija, dosegajo relativno nizke delee. Podatki kaejo, da pravzaprav manji dele zaposlenih v nevladnem sektorju, kot ga imamo v Sloveniji, imajo zgolj v Romuniji, v povpre?ju 35-ih drav pa dele zaposlenih v nevladnem sektorju znaa 4,9 %.
To pa je primerjava med prispevkom, dele zaposlenih in prostovoljcev v nevladnem sektorju glede na vse zaposlene v letu 2004. Kaj smo storili? Dele oziroma prispevek prostovoljcev smo prera?unali v ure redno zaposlenih in prav tako ocenili, koliko bi njihov prispevek pomenil glede na vse zaposlene v Sloveniji. Podatki nam kaejo, da bi ta njihov prispevek znaal 0,9 od vseh zaposlenih v Sloveniji oziroma kar 27 % ve? kot dele redno zaposlenih oziroma, da sem e bolj precizna, kot dele tistih, ki so za svoje delo v nevladnem sektorju pla?ani, kajti to niso zgolj redno zaposleni, to je tudi delo honorarcev, delo tistih, ki opravljajo dejavnost v nevladnem sektorju preko javnih del, preko tudentskih napotnic. Skratka, vse, kar je pla?ano, pomeni 0,74 % od vseh zaposlenih v Sloveniji in pa dele prostovoljcev 0,91 %, ?e to prera?unamo v ure redno zaposlenih delavcev.
?e pogledamo, kaj kaejo ti podatki. Skratka, v letu 2004 je bilo opravljenih kar 1,3 milijona ur prostovoljnega dela, kar pomeni, da so prostovoljci opravili obseg dela, ki ustreza priblino 7.125 polnozaposlenih delavcev. ?e zelo skromno prera?unamo ta njihov prispevek recimo po uri tudentskega dela, po 800 tolarjev na uro, vidimo, da vrednost tega dela predstavlja kar 12 milijard tolarjev, to e ni v evre prera?unano. Skratka, ?e bi pa to prera?unali v normalno delo povpre?nega zaposlenega v Sloveniji, bi bila ta tevilka e bistveno ve?ja. Skratka, to je ta bistvena dodana vrednost nevladnega sektorja oziroma njihovih prostovoljcev v Sloveniji.
?e primerjamo prispevek zaposlenih in prostovoljcev v 35-ih dravah sveta, potem vidimo, da je stanje obratno, da v povpre?ju redno zaposleni prispevajo 57 % procentov dela, opravljenega v nevladnih organizacijah, prostovoljci pa 43, med posameznimi vrstami drav pa so seveda razlike. V dravah v razvoju je pa? prispevek prostovoljcev tak, da je pa? manji kot v nerazvitih dravah. Na splono pa lahko re?emo, da pravzaprav z razvitostjo dele prostovoljnega dela ne upada, dobiva samo druga?no kvaliteto oziroma druga?no vlogo, ?e ho?ete.
Kakna je struktura nevladnega sektorja v Sloveniji? Nesporno dejstvo je, da pravzaprav se nadaljuje nekje struktura nevladnega sektorja, ki je obstajala e pred prakti?no 90-im letom. Vodilno vlogo med nevladnimi organizacijami pa? imajo nevladne organizacije na podro?ju porta in rekreacije ter kulture in umetnosti. ?e setejemo ti dejavnosti skupaj, predstavljata kar 50 % celotnega nevladnega sektorja. Dokaj mo?no strukturo nevladnih organizacij predstavljajo tudi stanovska oziroma poklicno zdruevanje in pa dejavnost organizacij, ki se ukvarjajo z okoljem, skratka z za?ito rastlin in ivali. Podro?je socialnega varstva, ki smo ga nekoliko bolj podrobno preu?evali, pa je relativno ibko zastopano bilo in tudi danes se e ni bistveno okrepilo.
Kakna je struktura nevladnega sektorja v razli?nih dravah sveta? Skratka, imamo ve? vzorcev. Vzorce, kjer najpomembneji dele nevladnega sektorja predstavlja izobraevanje. V ta del sodijo drave, kot so Belgija, Irska in Velika Britanija. Drave, v katerih najpomembneje podro?je nevladne dejavnosti predstavlja zdravstvo, sodijo ZDA in Nizozemska. Socialno varstvo v dravah Avstrije, Francije, Nem?ije in panije. Kultura in port v Sloveniji, na vedskem in v vseh bivih socialisti?nih dravah in uravnoteeno vse dejavnosti Avstrija in pa Finska.
Kakna je vloga nevladnih organizacij? ?e si pomagamo s shemo, ki jo je predstavil eden velikih preu?evalcev nevladnega sektorja Ralf Kramar, potem je nekako mo? razvrstiti vlogo nevladnega sektorja v tri velike skupine. Vloga je lahko suplementarna, kar pomeni, da razirja ponudbo storitev s storitvami, ki so podobne javnim servisom. Lahko je komplementarna, ponudba storitev, ki so kvalitativno razli?ne od storitev javnih servisov ali pa primarna, ?e ne obstaja ponudba javnih servisov oziroma nevladne organizacije predstavljajo izklju?nega producenta na tem podro?ju.
Kakna je vloga nevladnega sektorja v Sloveniji? Lahko ugotavljamo, da se v obdobju tranzicije glede na predhodno obdobje ni spremenila. Je prevladujo?a komplementarna vloga, pa vendarle med podro?ji obstajajo pomembne razlike. Na podro?ju porta nevladne organizacije vendarle imajo primarno vlogo, na podro?ju kulture in socialnega varstva komplementarno vlogo, medtem ko na podro?ju olstva, raziskovanja in zdravstva, na teh podro?jih se nevladne organizacije kot organizacije, ki zagotavljajo servisne storitve, skorajda ne pojavljajo. Bolj se pojavljajo v vlogi zagovornikov posebnih ciljnih skupin.
Lahko postavimo tezo, da je obseg in vloga nevladnega sektorja rezultat specifi?ne delitve dela, ki se je izoblikovala med razli?nimi sektorji znotraj sistema blaginje. Kaj je sistem blaginje? Sistem blaginje je koncept, ki vklju?uje razli?ne sektorje javnega, komercialnega, nevladnega in neformalnega ter odnose med njimi, ki nastajajo pri upravljanju, financiranju, proizvodnji in distribuciji dobrin in storitev. Raziskovalci ugotavljajo, da nekako lahko govorimo o petih tipih sistema blaginje, pri katerih razli?ni sektorji predstavljajo razli?no pomembno vlogo oziroma imajo primarno mesto pri zagotavljanju javnih dobrin in storitev. Tako v liberalnem tipu to vlogo igra predvsem trg oziroma komercialni sektor. V konzervativno korporativisti?nem tipu sistema blaginje, ki prevladuje v kontinentalnem delu Evropu, trg v kombinaciji z dravo, s socialdemokratskem tipu drava, v katolikem tipu, ki je zna?ilna predvsem za mediteranski predel Evrope pa civilna druba. Dravnosocialisti?ni tip sistema blaginje ne obstaja ve? oziroma sodi v preteklost in ?e pogledamo Slovenijo, lahko re?emo, tako vsaj kaejo trenutne analize sistema blaginje v Sloveniji, da le-ta v Sloveniji predstavlja kombinacija konzervativno korporativisti?nega in pa socialdemokratskega tipa. Torej, to so ugotovitve, ki veljajo za obdobje e pred uveljavljanjem reformnih ukrepov, ki jih je nekako bolj ali manj uspeno implementirala sedanja vlada. Ocena za Slovenijo je bila, da je pravzaprav javni sektor vendarle imel dominantno vlogo pri zagotavljanju servisnih storitev na razli?nih podro?jih, od zdravstva, olstva, socialnega varstva in tako naprej. Zato bi morali tudi v Sloveniji storiti korak v smeri pluralizacije sistema blaginje in k uveljavljanju ve?je vloge tudi drugih sektorjev, predvsem seveda nevladnega sektorja, ki pravzaprav zaradi svojih zna?ilnosti predstavlja idealnega partnerja drave pri zagotavljanju javnih dobrin in storitev. Zakaj? Zato, ker je pravzaprav cilj delovanja obeh podoben. Pokrivanje potreb uporabnikov in ne ustvarjanje dobi?ka.
Kakno strategijo posamezne drave uporabijo za to, da se izvede pluralizacija sistema blaginje, je v veliki meri odvisno od zgodovinskega razvoja in tipa sistema blaginje, ki se je izoblikoval v posameznih dravah. Nesporno dejstvo je, da pravzaprav ta preteklost silno pomembno vpliva na to, kaj se dogaja v prihodnosti oziroma determinira tudi bodo?e odlo?evalce, ki se odlo?ajo za pluralizacijo sistema blaginje.
Odvisna pluralizacija sistema blaginje v Sloveniji je odvisna tudi od politi?nih odlo?itev vladajo?ih struktur, v katero smer modela naj bi spremembe potekale. Torej, ?e smo zelo na hitro prebrali strategijo razvoja Slovenije, je nekako prevladovala intenca sprememb v smeri liberalnega tipa sistema blaginje. Tako je bilo zapisano, saj pravim, koliko od teh namenov je dejansko implementirano v prakso oziroma koliko e bo, to nam bodo raziskave ele pokazale. Vsekakor pa kae, da bodo spremembe manje, kot je bilo prvotno zamiljeno. Nesporno pa je smer razvoja za realizacijo sistema blaginje zapisana oziroma postavljena z zakonom o javnozasebnem partnerstvu. Torej tisto, kar morda zaskrbljuje, je, da pravzaprav zakon o javnozasebnem partnerstvu nekako omogo?a enakopravno konkurenco komercialnega in pa nevladnega sektorja za vstopanje v javnozasebno partnerstvo. Popolnoma jasno pa je, da komercialni sektor ima dolo?ene ve?je potenciale, zlasti po teh podatkih, ki sem vam jih povedala, zato je jasno, da se bo kot partner intenzivno uveljavljati oziroma se e uveljavlja na tistih podro?jih, na katerih bo seveda mono ustvarjati dobi?ke oziroma ?e re?emo v tistih dejavnostih. Zelo jasna je ta intenca na podro?ju zdravstva, na podro?ju visokega olstva, na nekaterih podro?jih socialnega varstva, zlasti domske oskrbe in tako naprej.
Skratka, tudi sama sem si mo?no prizadevala pa o?itno smo bili tisti, ki smo dvignili glas za to, preibki, da bi v zakon zapisali mehanizme pozitivne diskriminacije v korist neprofitnih izvajalcev, to se pravi predvsem nevladnih organizacij in pa tistih izvajalcev, ki bi dejavnost opravljali na neprofitni na?in. To so lahko tudi zasebniki, vendar seveda ta ideja ni bila sprejeta, zato pa? pri?akujem, da bo pluralizacija sistema blaginje pa? potekala ne v smeri krepitve nevladnega sektorja, ampak v smeri krepitve komercialnega sektorja in pa e nekaj pomembno vpliva na pluralizacijo sistema blaginje. Razmerje mo?i med politi?nimi akterji, tudi akterji v civilni drubi. Med akterji v civilni drubi lahko identificiramo ibak in fragmentiran nevladni sektor. Torej, to stanje ni preseeno. Nesporno ga vztrajno vzdrujejo tudi mehanizmi, ki jih vlada oblikuje za podporo delovanja temu sektorju, predvsem ti finan?ni mehanizmi. Lahko vam re?em, da pravzaprav v dveh letih in pol, kar imamo novo vlado, ki si je zelo jasno zadala za cilj, da pravzaprav sprejme sporazum z nevladnim sektorjem, do realizacije tega ni prilo. Rezultat oziroma razlogi, zakaj temu je tako, nam niso znani. Preprosto, sporazum, ki so ga napisale nevladne organizacije e v ?asu prejnje vlade, je bil posredovan novi vladi. Nova vlada je preko posebnih delovnih skupin oblikovala stali?e do tega sporazuma, potem je pa vse tiho bilo. Skratka, ve? kot o?itno je, da tudi ta vlada nima namena prepoznati nevladni sektor kot svojega partnerja pri izvajanju javnih politik.
Druga zelo pomembna stvar je seveda vloga sindikata. Imamo sicer avtonomne in relativno mo?ne sindikate, vendar za podro?je nevladnih organizacij se ne zanimajo in seveda na alost ne nudijo opore nevladnemu sektorju. Lahko bi ga mo?no okrepili. Tretji najpomembneji del civilne drube, katolika cerkev, ki zaradi ugodnega materialnega poloaja po naem mnenju e zaseda, e bolj pa bo zasedala, svoje mesto preko javnozasebnega partnerstva. Pri?akovati je, da se bo v kratkem uveljavila kot eden najmo?nejih segmentov nevladnega sektorja v Sloveniji. Hvala lepa.
MARJAN SEDMAK: Hvala lepa gospa dr. Andreja ?rnak Megli?. To je seveda empiri?na raziskava, ki se je ne da zgostiti. V tem je pa? problem. Nanaa se na participacijo seveda v toliko, da dokazuje, da je civilni sektor v Sloveniji ibek, slabo financiran in drugo spoznanje, ki nam ga prinaa, je pa? ta, ravno ta zaklju?na misel, da civilna druba oziroma nevladni sektor je teko vodljiv, se pravi, ?e je teko vodljiv, ga je treba z dolo?enimi vzvodi spraviti pod kontrolo in verjetno je to razlog, da nekatere stvari v Sloveniji v zvezi z nevladnim sektorjem niso pa? urejene, zlasti financiranje.
Jaz bi se zahvalil in bi prosil akademika dr. Veljka Rusa za njegov prispevek.
DR. VELJKO RUS: Hvala lepa za besedo. Kar zadeva nevladni sektor, predvsem prostovoljne organizacije, volonter organizations, in participacija, se mi zdi, da je to klju?na zveza, ki jo bomo morali spoznati in prepoznati. Zakaj? Prvi? lahko re?emo, zaradi tega, ker je to sploni tok razvoja in ?e lahko na najkraji na?in ozna?imo modernizacijo javnega in drugih sektorjev v sodobnih razvitih industrijskih drubah, kar so pokazali tudi podatki, je to, da tako imenovani prostovoljni ali volonterski sektor danes ne predstavlja ve? neko margino ali nek dodatek oziroma nek rezervat indijancev, ki po svoje pravzaprav izivljajo svoja plemenita ?ustva. Osnovna karakteristika tega naega 21. stoletja je prav v tem, da se volonterski sektor vklju?uje v javni sektor na sistemski na?in, ker je to verjetno edini na?in, kako bomo mi lahko tako imenovano rapidno rast potreb po storitvah zadovoljili samo na ta na?in, ?e bomo volonterski sektor sistemati?no vklju?evali v vse ostale sektorje neke sodobne drube.
Drug element, zaradi katerega smatram, da je volonterski sektor povezan s participacijo, je pa v tem, da imamo od prejnjega reima neko izrazito mo?nejo skunjo, kot ima ve?ina drugih evropskih narodov in to s samoupravljanjem. Samoupravljanje je gotovo imelo po svojem izhodi?u in na?inu nastanka neko pozitivno, predstavlja neko pozitivno vrednoto. Torej, poizkus demokratizacije. Samoupravljanje je hkrati pokazalo tudi na?in, kako vi ne morete demokratizirati drave znotraj hierarhi?nih sistemov, kakrni so industrijski in drugi ekonomski ali javnopravni sistemi. To nam tudi dokazujejo eksperimenti, ki so bili delani spet najpogosteje na Nizozemskem, kjer se je pokazalo, da pravzaprav participacija ?lanov v hierarhi?nih organizacijah, ki niso izrazito egalitarne, kar zadeva koli?ino mo?i, predstavlja pravzaprav obratne u?inke kot naj bi bili po konceptu samoupravljanja doseeni. ... (nerazlo?no) Merder (?) je dokazoval in tudi dokazal eksperimentalno, da razlike v mo?i pove?ujejo te razlike z intenzivno participacijo, ?e je bila e v izhodi?u razlika med udeleenci velika. Samo v organizacijah, ki so egalitarne, kjer je distribucija mo?i poliarhi?na, to pomeni ve? ali manj enakomerno razdeljena med posamezne skupine, ki se vklju?ujejo v ta participativni sistem, dosegajo to, da se potem razlike v mo?i oziroma razlike v nemo?i ne pove?ujejo, ampak zmanjujejo.
Skratka, eksperimenti, ki jih mi imamo iz nae lastne preteklosti, nam dokazujejo to, da so zelo majhne monosti za demokratizacijo skozi participacijo v hierarhi?no strukturiranih organizacijah in to je e vedno ve?ina naih delovnih organizacij. Toliko pravzaprav v zvezi s participacijo in prostovoljnim sektorjem.
Po mojem miljenju moramo ra?unati na to, da z soupravljanjem in z vsemi napori sindikata ne bomo dosegli bistveno ve?je demokratizacije te drube, ampak, ?e bi razvijali ali pa intenzivirali participacijo v delovnih organizacijah, kot je bilo koncipirano v prejnjem reimu, lahko pri?akujemo samo to, kar se je dejansko takrat tudi doseglo, in sicer pove?ana kontrola mo?nejih skupin nad ibkejimi ali, kot smo mi takrat to imenovali, samoupravljanje je vodilo v panoptikum (?). To pomeni, bolj, ko sodeluje, ?e si podrejen, bolj transparenten postaja za nadrejene, manjo monost ima avtonomije, manje monosti za osebno integriteto.
Jaz bi pravzaprav s tem na nek na?in kon?al svoj tekst oziroma tekst boste itak prebrali, ampak moram re?i, midva sicer nisva bila zreirana. Tu nas je nekdo iz dvorane sedaj zreiral. Skratka, zdi se mi spet e enkrat pomembno poudariti to, da tako imenovana mikrodemokracija, ki jo danes ni ve? v podjetjih in v drubenih dejavnostih, doivlja svoj razcvet v volonterskih organizacijah in s tem pravzaprav tudi omogo?a nadaljnji razvoj pluralizma oziroma liberalizma in to je pravzaprav po mojem miljenju tista, kot bi rekli, sveta to?ka. Slovenija se je liberalizirala, ni se demokratizirala, kot ugotavljajo tudi referenti, ker se tudi ni mogla skozi sisteme, ki jih je predvsem uradna politika forsirala. Liberalizirala se je pa, lahko re?emo, skozi zadnja vrata in na ta na?in tudi omogo?ila neko novo ravnovesje, ki se dogaja. Tisto, kar bi morali poleg sistemskega vklju?evanja volonterskih organizacij v nao sodobno drubeno dogajanje e posebej obravnavati, je pa seveda vloga strokovnjakov oziroma intelektualcev v sodobnih sistemih. Ti imajo svojo mo?, samo vpraanje je, ali jo znajo izkori?ati oziroma ali je za njih dovolj manevrskega prostora v ekonomskih in v politi?nih organizacijah. Tu bi rad opozoril predvsem na to, da e vedno obstaja trend, da se profesionalni kadri vedno bolj integrirajo v javni sistem. Tu bo nastala ista situacija, ki smo jo e lahko opazili v prejnjem reimu s samoupravljanjem. Bolj, ko so strokovnjaki vklju?eni v hierarhi?ne sisteme, manji je njihov manevrski prostor in ve?ja je monost za zlorabo njihovega znanja.
Mi strokovnjaki imamo v bistvu pravzaprav samo dve osnovni monosti. Ena je, da v obstoje?ih sistemih prevzemamo vlogo tako imenovanih izvajalcev. Tudi uradno je pravzaprav danes beseda izvajalec vezana na strokovnjake. Strokovnjaki niso ljudje, ki koncipirajo, to so pa? politiki, to je vizija, ki jo .. (nerazlo?no), in tudi uradni jezik, ki iz te vizije sledi, zlasti na podro?ju drubenih dejavnosti. Univerzitetni profesorji, raziskovalci, zdravniki in tako naprej, imajo status izvajalcev. Kaj to pomeni? Status izvajalca v bistvu pomeni, da ne sodelujemo ali pa, da smo e vnaprej klasificirani v tej drubi na ta na?in, da lahko izvajamo programe, ki so bili e opredeljeni, nimamo pravzaprav pa pristopa ali monosti, vsaj legalnega in sistemskega ne, da bi koncipirali te programe. To beseda izvajalec dejansko pomeni. Reakcija, po mojem miljenju, ki bi bila nujno potrebna, je ista, kot v zvezi z volonterskimi organizacijami. Mi moramo teiti k temu, da se ve?ina kadrov zaposluje v nevladnih, ne volonterskih seveda, ampak v nevladnih organizacijah. Mi moramo, po mojem miljenju, sistemati?no pritiskati na politi?ne organe, organizacije in tako naprej v nai drubi, da so strokovnjaki vezani na intitute, ne pa na vladne agencije ali na organizacije. To je na?in, kjer dobimo ustrezno statusno avtonomijo, ki nam potem tudi omogo?a partnersko soo?enje s politiko. V sodobnih drubah ni mogo?e, da smo raziskovalci samo tisti, ki naj bi, kot sedaj nekatere skupine, ki se pojavljajo, ki naj bi samo utemeljevali e prineene odlo?itve politikov. Mi nismo tisti, ki bomo utemeljevali strokovno to, kar so politiki nestrokovno apriori in na pamet ali pa zgolj v skladu s svojimi ojimi interesi definirali kot programsko dejavnost, mi smo torej tisti, ki si bomo morali vedno, ?e ho?emo zadostiti svojim profesionalnim eti?nim normam, morali teiti k temu, da bomo soodlo?evalci tudi glede programov. To pa, kot sem rekel, po mojem miljenju vodi v naslednjo fazo, to je, da je stroka partner politi?ni in ekonomski mo?i, ne pa samo njihov izvajalec. Hvala lepa.
MARJAN SEDMAK: Hvala lepa gospodu dr. Veljko Rusu. Sedaj bi pa prosil dr. Darka trajna za predstavitev njegovega prispevka. Sedaj gre hitreje, ali ne? V redu.
DR. DARKO TRAJN: Hvala lepa. Ko sem prejel vabilo na to sre?anje, je pa? moja reakcija v primerjavi s prejnjima predgovornikoma malo druga?na, gre za nek drug register diskurzivni, tako da sem pravzaprav na nek na?in esejisti?no reagiral na to vabilo. Govorim pa v bistvu o podobnih stvareh. Jaz bom vseeno del tega referata pre?ital, ?eprav ga bom skual nekoliko skrajati.
To vpraanje, ki je bilo z vabilom naslovljeno na te, ki tukaj prezentiramo nekaj, se je pri meni postavilo tudi kot vpraanje nekega irega konteksta. Ta iri kontekst se kae v izrazu nova Evropa, ki ga je izrekel Ronald Rumsfeld. Skratka, tej novi Evropi, se pravi v teh novih ?lanicah, bivih socialisti?nih dravah, novih ?lanicah EU, mislim, da smo pri?a nekemu rezultatu te tako imenovane tranzicije iz socializma v demokracijo in trno gospodarstvo, kot se temu lepo re?e in da ele sedaj pravzaprav se soo?amo z nekimi rezultati, za katere prej nismo mogli vedeti, da jih lahko pri?akujemo. Skratka, mislim, da moramo govoriti o nekem novem Zeitgeistu, nekem novem duhu ?asa. Kot ponavadi, umetnike prakse so tiste, ki najprej zaslutijo kulture tega duha ?asa. V zvezi s tem navajam nek romunski film, ki sem ga videl nekje v Bruslju, lansko leto posnet, ki tega duha ?asa zelo dobro sluti.
Seveda, ne bom govoril na dolgo in iroko o nekih estetskih lastnostnih tega filma. Mednarodni naslov tega filma je >12:08 vzhodno od Bukarete<. V estetskem smislu film ponavlja nekatere kode iz ?asa tako imenovanega drubeno kriti?nega filma v socialisti?nih dravah, ?e se spomnite iz 60-ih let ?ekega filma, poljskega in recimo tudi jugoslovanskega ?rnega filma. Sedaj to v tekstu nekaj opisujem, pa sedaj ne bom to ponavljal. Ampak, ?e grem na poanto. Film pravzaprav upodablja vso vpraljivost nedvomnega uspeha vstaje proti socializmu glede na kasneje rezultate, o katerih film pripoveduje, sebi lastnimi sredstvi, torej z implicitno retrogradno tehniko. Film je zgodba o o intervjuju na lokalni televiziji v provincialnem mestu vzhodno od Bukarete. Lastnik televizije in voditelj oddaje v eni osebi po imenu Jderescu s sogovornikoma, upokojencem Piscocijem in zapitim profesorjem zgodovine Manescujem, skua odgovoriti na vpraanje, ali se je v njihovem kraju 22. decembra 1989 zgodila revolucija. Pri tem se v zatikajo?em se pogovoru med udeleenci intervjuja in med telefonskimi intervencijami ob?instva v vse bolj bizarni atmosferi postavi kot odlo?ilno vpraanje to, ali je v mestu kdo na ta dan zares demonstriral pred dvanajsto uro in osem minut ali pa so demonstracije bile ele po tem? Ob omenjeni uri je namre? televizija dravljanom Romunije prikazala helikopter, s katerimi je Ceau??escu s soprogo zapustil prizori?e burnega prvega dejanja romunske revolucije proti socializmu. Manescu v intervjuju vztraja, da so on sam in e dva u?itelja z njegove ole e kake ?etrt ure pred dvanajsto demonstrirali pred sedeem lokalne oblasti in partije. Upokojenec Piscoci prostoduno prizna, da je bil odel demonstrirat ele po klju?nem trenutku, tako kot e mnogi drugi. ?e izpustimo vrsto zabavnih pripetljajev med intervjujem, se vse skupaj zaplete zato, ker Manescu ne more dokazati, da je zares bil na kraju, kjer naj bi se odvila revolucija. Njegova kolega, ki naj bi bila skupaj z njim, sta v vmesnem ?asu umrla, dve drugi moni pri?i (vratar in uslubenec Sicuritate), ki se v oddajo oglasita po telefonu, sta vsaka po svoje dvomljivi. Izid pogovora je konfuzen; izkae se, da ni mogo?e vedeti, ali je v zadevnem mestu res bila revolucija ali ne. ?e je revolucija vendarle bila, se je zdelo, da je lo predvsem za izvir konfuzne retorike, ki za nazaj na prizori?u zgodovine proizvaja prazna mesta za legitimizacijo akterjev, za katere je vpraljivo, ali so kaj revolucionarnega po?eli, in ?e so, je vpraljivo, ali so sploh vedeli kaj so po?enjali, z izjemo glasu po telefonu nekdanjega uslubenca tajne slube, ki ne dopu?a dvoma o svojem dobrem imenu in po sedemnajstih letih govori kot kapitalist in ugleden dravljan.
Ta filmska metafora seveda prestopa meje Romunije in nakazuje razmerja politi?nih razpravljanj v vseh tranzicijskih dravah. ?e je jasno, da se je v letih prelomov sicer zgodilo nekaj odlo?ilnega, pa je v vseh deelah opazen boj za opredelitev takratnih dogajanj. Akterji drubenih dogajanj, ki se prikazujejo v razli?nih diskurzivnih naravnanostih, nenehno reinterpretirajo dogajanja zadnjih let socializma v vsaki od tranzicijskih deel na specifi?ne na?ine. Njihove opredelitve se nanaajo na dokaj raznolika konkretna dogajanja, pri vseh pa je v zadnjem ?asu mogo?e opaziti, da so vse bolj ideologizirane in odprto namerno in brutalno demagoke izjave izre?ene v nacionalisti?nih okvirih ter so ozna?ene z vzponom populisti?nih politi?nih praks.
V lu?i te filmske refleksije bi v slovenskem dogajanju v letih 1988 - 1991 najbr nali ve? klju?nih trenutkov, ki bi bili razlog za dananja nasprotujo?a si stali?a o tem, kaj da se je zares zgodilo. Jaz sem se pri tem spomnil na 8. maj 1989, ko se je zgodila tako imenovana izredna seja republikega komiteja ZSMS, ki se je med drugim zapisala v zgodovino tudi zaradi tega, ker je Tone Pav?ek prebral en zelo kratek papir, ki se je poimenoval Majnika deklaracija.
?e nekoliko skrajam. Skratka, na tem zborovanju sta se pravzaprav e zadnji? sre?ali obe skupini, obe tendenci v tem procesu slovenske demokratizacije in oblikovanja nacionalne samostojnosti. ?e bi sedaj glede na to rekel, da je obema platema takratnega dokaj enotnega, ?etudi pluralisti?nega drubenega gibanja jasno, da drugo brez drugega ne bi mogli uspeti, se verjetno sogovorniki predvsem iz vrst sedanje vladajo?e koalicije s tem ne bi strinjali. Ne poenostavljamo preve?, ?e re?emo, da se je razumniko in politi?no jedro sedanje vladne sestave v vseh letih po sesutju koalicije Demos, definiralo, ne samo kot odcepljeni del irega gibanja za demokracijo in samostojnost, ampak je vse bolj ustvarjalo svojo lastno izmiljeno tradicijo, kot da bi bila desno obarvana opozicija edina osamosvojitvena in demokrati?na formacija. V letih po osamosvojitvi, ko je bila v opoziciji, je ta politi?na opcija nenehno odtevala irok spekter gibanj civilne drube iz ena?be demokratizacije in osamosvojitve, pri ?emer je e z vpisom Liberalne demokracije v obrazec kontinuitete starih sil pravzaprav odtela skoraj vsa gibanja, ki so se angairala e takrat, ko je nasprotovanje enostrankarskemu sistemu bilo e nevarno, kon?ni izid pa povsem nepredvidljiv. Vsa ta zgodovina je v retoriki desne opcije izni?ena, je kratko malo ni, je skupaj z vsem obdobjem socializma zgolj nekakna luknja v ?asu. Tudi to, kar je prej prof. Rus govoril o naukih samoupravljanja, to je sedaj pozabljeno, tega sploh bilo ni. Takrat smo bili samo predmet nekega totalitarizma po tej retoriki. Zato ni ?udno, da so ob zgolj e formalno antikomunisti?ni retoriki sedanje oblasti, kot poglavitni sovraniki nenehno ozna?evani prav tisti govorci in drugi reprezentanti gibanj civilne drube iz osemdesetih let, ki so se kasneje razvrstili po spektru parlamentarne in zunajparlamentarne sredine in levice. Vrsto let je potemtakem nastajal mit o tem, da v Sloveniji pravzaprav ni bilo zaresne drubene spremembe, v oblikujo?i se demokraciji samostojne Slovenije pa naj bi kar naprej vladali >isti ljudje<, torej drugi ljudje kot mi. Na vpraanje, ali je v Sloveniji sploh bila revolucija proti socializmu, je torej ta politi?na opcija vse bolj odgovarjala, da ne. To je torej pomenilo, da prava revolucija ele mora priti. V obrazcu nove oblasti je demokracija predvsem mehanizem osvojitve oblasti, civilno druba pa je bila redefinirana do popolne praznine pomena. V prvih letih koalicij, ki jih je vodila LDS, ta argon e ni bil u?inkovit. S?asoma pa se je obrazec raziril in dopolnil s populisti?no retoriko, ki je dejstva pomeala s fantazmami, neizpolnjena pri?akovanja navadnih ljudi s poenostavljenimi razlagami in le-te je plasirala skozi tabloide v vse bolj deintelektualizirano javnost. Kon?no je slovenska desnica dodatno pridobila, ker se nasprotna stran, med drugim, ni znala odzvati na populizem, deloma pa je z nekaterimi svojimi ravnanji soomogo?ila u?inkovitost take opozicije.
Malo bom presko?il, navajam potem, kakne so bile lastnosti razgradnje tega sistema, kakren se je vzpostavil v teh petnajstih letih. Tu omenjam obvladovanje medijev in tako dalje. Ne bom sedaj el v vse te detajle, ker so nam bolj ali manj znani. Recimo, naj omenim samo to, da je bil pomemben element formule za osvojitev oblasti legalizacija nestrpnosti proti manjinskim skupinam, torej mobilizacija nezadovoljstva na podlagi obrambe pred druga?nostjo. Na alost je v razumnikih krogih ta politika dobila tudi podporo v slovenskih variacijah znanih rasisti?nih sofizmov, ki ?lovekove pravic pri manjinah konfrontira s konstrukcijo ?lovekovih pravic ve?ine. Druga ina?ica je raba logi?ne pasti petitio principii, ki je bila uporabljena proti obtobam z leve o faistoidnosti dolo?enih stali? desnice, ?e kako more kdo zmerjati s faisti narod, ki je toliko pretrpel pod nacifaisti?no okupacijo. Ni da bi govorili o tem, da ima v Sloveniji popolno domovinsko pravico razglaanje za nestrpnee tistih javnih akterjev, ki odkrito opozarjajo na pojave nestrpnosti. Vstop Slovenije v vrste drav nove Evrope je jasno pokazal e na vlogo mednarodnega neokonservativizma, pri ?emer niti ni bistveno ali je bila pomo? s te strani tudi neposredna.
Glede na vse to, mislim, da se uveljavlja vzorec kohezivnosti, ki temelji na konformizmu. Naj bo kakorkoli e, vsa naivna pri?akovanja o tem, da se bo kljub predvolilni retoriki zmagovita politi?na opcija vrnila k izhodi?nemu konsenzu slovenske demokracije, da bo nadaljevala trend modernizacije in podobno, so se povsem jasno izjalovila. Izrekla je sicer nekaj pozivov k miti?ni enotnosti, a povem jasno smo empiri?no videli delovanje pravila, po katerem je enotnost mogo?a na podlagi izklju?evanja. ?e v letih, ko je bila v opoziciji, ta politi?na opcija ni imela razvidnih ekonomskih in politi?nih konceptov, je o?itno, da jih nima tudi zdaj, ko je na oblasti, ?e izvzamemo nerazglaeni koncept ustvarjanja nekakne nove >aristokracije<, se pravi krepitve bogatega sloja. Tu si bom e nekaj dovolil. Namre?, ne vem, ?e ste zares prebrali tisto, kar je bil predlog reform, jaz sem ga natan?no prebral v vseh delih. Jaz tako slabega teksta zelo dolgo e nisem bral, tako logi?no neutemeljenega, nekonsistentnega, brez veliko podatkov in tako dalje. Skratka, hvala bogu, da so to opustili, saj drugega niso mogli, ker s takim obrazcem ne bi mogli ?isto ni? dose?i. Seveda, jasno so tu sindikati in podobne e ive sile nekaj postorile, da se je to ustavilo.
Nadomestek koncepta je sedaj v glavnem ta znamenita formula o zamenjavi ljudi v dravnem aparatu, v javnih ustanovah in v oblastem dosegljivih gospodarskih strukturah. Da bi te zamenjave bile sploh izvedljive, so napisali vrsto novel zakonov, ki so zagotovile absolutne ve?ine predstavnikov vlade v svetih javnih zavodov, nadzornih odborov in potem povsem politi?no motivirane namestitve kadrov na vodilnih poloajih. Jaz vem, da vsi to vse vemo, ampak smo spet v takem poloaju, kot smo bili, ne vem, jaz se spomnim 70-ih let, ko smo vsi vse vedeli, samo nekdo je moral to javno povedati. Bojim se, da to, kar sedaj tukaj govorim, da to ni zadosti javno. Tista druga javnost, kjer bi bilo pa to mogo?e res odmevno, je trenutno e zaprta.
Zanimivo je, da je bila ena prvih rtev, navajam en zelo zna?ilen primer, zelo brutalnega oblastnega posega za najiro javnost seveda zelo zaznavna Slovenska kinoteka, kjer so oblasti razbile skupino mladih navduencev, ki so Slovenijo e pod vodstvom pokojnega Silvana Furlana postavili na svetovni zemljevid filmske arhivistike. Kar so potem storili s to Kinoteko, temu jaz pravim druga smrt Silvana Furlana. Kaj bi vse lahko e slovenska Kinoteka e naredila, seveda nikoli ne bomo vedeli, ker je pa? bila tako grobo reducirala.
Ista logika se je nadalje razvila v medijih, izobraevanju, znanosti in tako naprej. Glede ve?jih avtonomnih sistemov, kakrne so zlasti univerze, so ukrepanja vlade ve?stopenjska, ob?asno previdneja, a cilj ni ni? manj jasen. Obvladovanje je veliko vija prioriteta kot kvaliteta dela teh ustanov. Kot vemo e iz ?asa enostrankarskega sistema, so bile takrat vsaj relativno avtonomne ustanove s podro?ja izobraevanja, kulture in znanosti, ki so se jim s?asoma pridruili e mediji, izvori idej za oblikovanje gibanj civilne drube. Mislim, da ste to tudi lepo empiri?no pokazali, da se je v 70-ih let ta proces za?el. ?e k podrejanju avtonomnih ustanov pritejemo e zelo problemati?no odstranjevanje lo?nic med tremi vejami oblasti, zdrsa z demokrati?ne poti ni treba posebej dokazovati. Gre torej za veliko ve? kot samo za menjavo ljudi, gre za zamenjavo obrazca ravnanja z ljudmi, za podrejanje strok in ljudi, za nenazadnje zanemarjanje ?lovekovega dostojanstva na strani podrejenih in na strani gospodujo?ih. Znano spoznanje je, da ?e imamo take sisteme podrejanja, da pravzaprav trpi tudi dostojanstvo tistih, ki obvladujejo, ne samo tistih, ki so obvladovani. To empiri?no vidimo. Jaz seveda ne bom tukaj meal svojega intituta v to, ampak na mojemu intitutu jaz to zelo od blizu vidim, da dobronamerni vsiljeni direktor pravzaprav ne more zares dobro delati.
Klju?no vpraanje pri tem pa je, ali razvijajo?a se hierarhi?na avtoritarna shema oblasti, ki obvladuje obsena podro?ja drubene reprodukcije, lahko dobro deluje? Kako razli?nim ustanovam vsiljeni direktorji, ravnatelji, upravniki, menederji, predsedniki uprav in podobno lahko uspeno delujejo, ?e so v glavnem odgovorni nadrejenim instancam? ?e ni? drugega, gre za zastarelo shemo upravljanja drube, kjer, ?e se izrazimo v izvirnem jeziku, accountability ni koncipirana ve?smerno. Sedaj gre predvsem za odgovornost navzgor, odgovornost zastopnikom oblasti. Ker gre za na?elo dominacije nad drubo, ne pa za sodobni governance, je jasno, namre? ta governance je nekaj, kar do sedaj nisem nael pravega prevoda v sloven?ino, vladanje priblino, dobro vladanje recimo, je jasno, da gre za sistem discipliniranja in ustrahovanja, kar gotovo ne more biti najbolj produktivno. Toda eno je gotovo: tako oblastno delovanje v kombinaciji z ustrahovanimi mediji je lahko u?inkovito in koristno za samo oblast vsaj dokler se ne za?nejo kazati slabi rezultati, ki pa lahko spet pospeijo iracionalnost v aparatih ustanov in tudi na samem vrhu oblasti. Na drugi strani se v e ne izkristaliziranem konceptu spro?anja Slovenije nakazuje smer obsenih privatizacij. Praksa vrste zahodnih drav, ki so izvajale neokonservativno revolucijo, za?eni v osemdesetih letih 20. stoletja, je pokazala, da drave ali javnih slub na posameznih podro?jih (zdravstvo, izobraevanje, promet, deli infrastrukture ipd.) kratkomalo ni mogo?e nadomestiti z zasebnitvom. Mislim, da bo potem kolegica govorila o Veliki Britaniji, ne vem sedaj, kaj bo vse povedala, ampak ravno v Veliki Britaniji se je pokazalo, kako enostavno dolo?ene funkcije v drubi za?enjajo ugaati, propadati, odmirati in tako dalje. S tem, da pa seveda imamo novo generacijo, ki se sploh ne spominja, da je bilo neko? bolje. Anglija je bila drava, kjer prakti?no ni bilo kriminala in tako dalje. Danes pojdite v London v dolo?ene ?etrti pa boste videli. Zakaj? Tisti krasen sistem, ki ga je v 70-ih letih Anglija e imela, socialne prevencije in tako dalje, vse to je neokonzervativna revolucija pometla. Vlaki se iztirjajo in tako dalje, ker pa? seveda jih vodi privatni sektor in tako naprej. Bleirova vlada dela, skua nekaj popravljati in mislim, da v nekih aspektih tudi po?asi popravlja, vendar se tudi tu kae, da ko se enkrat ti sistemi razdrejo, jih je zelo teko spet popraviti.
Kar se je zares zgodilo leta 1989 je v vsem tem nujno predmet pozabe ali vsaj zamegljevanja. Socialisti?ni reim, ki nikakor ni bil vseskozi isti, enako represiven in totalitaren, v katerem so na koncu popustile spone individualnega konformizma, e posebej odlo?ilno tudi pri uradnikih podrejenih oblasti, pa? mora biti v tem kontekstu pozabljen skupaj z razlogi, zaradi katerih smo ga opustili. Postmoderna avtoritarnost se v bistvenih potezah ne razlikuje od tiste, ki smo jo poznali, socialisti?ne, ?etudi je zasnovana na druga?nem ekonomskem sistemu. e posebej pa je po preteku ?asa, v katerem mladi ljudje zrastejo do roba odraslosti, treba pozabiti e na vse elemente iz nekdanjega socialisti?nega sistema, za katere se je nekaj ?asa zdelo, da jih bo mogo?e prevesti v formulo socialne drave. Opu?anje te formule pomeni ustvarjanje kohezivnosti na podlagi konformizma, sestoje?ega iz apoliti?nosti, tradicionalisti?ne identitete, reproduciranja obrazcev predpisane uspenosti po narcisti?nih kliejih in nenazadnje poglabljanje kulture strahu. Tu se nova Evropa blia tudi stari Evropi. Na za?etku omenjeni romunski film postane univerzalno razumljiv. Hvala lepa.
MARJAN SEDMAK: Hvala lepa za zanimivo predstavitev. Sedaj bom moral postati malce nasilen. Imamo sedaj e tiri, se pravi gospa Mesari?, potem gospod Ke?anovi? in e gospod Pezdir, tako da bi vas prosil, da poskuamo narediti vsak po deset minut, ?e se bo le dalo. ?eprav moram re?i, vse, kar smo do sedaj sliali, je bilo zanimivo in kot je na videz bilo videti, da romunski film ne sodi v ta kontekst, se je na koncu izkazalo, da e kako sodi in predstavlja del rde?e niti dananjih razprav. Hvala lepa. Gospa Mesari?.
LIDIJA MESARI?: Hvala za besedo. Moje ime je Lidija Mesari? in prihajam iz Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. V mesecu oktobru smo organizirali tudijski obisk predstavnikov dvajsetih nevladnih organizacij v London, in sicer bolj v smislu spoznavanja civilnega dialoga, kako poteka z vlado in seveda navezovanja stikov z britanskimi nevladnimi organizacijami, izmenjava izkuenj in podobno.
Na gostitelj je bil nacionalni svet prostovoljnih organizacij. Samo par besed. Ustanovljen je bil leta 1919 (?). Gre za krovno organizacijo, ki zdruuje preko 4.500 ?lanov, s tem, da je ... (nerazlo?no), tako da je to tevilo e kar precej ve?je. Zanimivo je, da organizacija zastopa in promovira splone teme, ki so v interesu celotnega nevladnega sektorja in elijo dose?i sodelovanje nevladnih organizacij pri vseh vladnih odlo?itvah na vseh ravneh.
Kolikor smo tudi danes e sliali, sicer ne bo ravno iz tega vidika ta predstavitev, Velika Britanija je dajala velik poudarek na organizacijah civilne drube skozi zgodovino. Tako v Veliki Britaniji ni prevladujo? javni sektor, kakor pri nas, temve? privatni tretji sektor. Pomembna je visoka stopnja sodelovanja civilne drube pri oblikovanju politik in to imajo v zavesti. Preko tradicije imajo tudi zavest o dobrodelnosti in imajo tudi zelo dobro stimulacijo, poleg stimulativne dav?ne zakonodaje, ki jo pri nas e ne poznamo, dialog, ki poteka iz vseh strani akterjev in tako naprej. Skozi neprekinjen dialog civilna druba sodeluje celo obdobje vladanja, ko so organizirani preko nevladnih organizacij. Tudi ti imajo eno izmed pomembnih vlog pri oblikovanju.
Navsezadnje tudi civilna druba predstavlja volilno telo in ima tudi klju?no obliko. Ne moremo pa govoriti o civilnem dialogu v Veliki Britaniji, ne da bi omenili compact (?) oziroma sporazum, dogovor, ki igra klju?no vlogo. Tem compactu sledi priprava na compact plus, torej nadgradnja tega sporazuma, ki je v teku dogovarjanj. Ta dialog trenutno, ki ga imajo podpisan leta 1998, na?elo je, da izboljuje odnos med ... (nerazlo?no) in nevladnim sektorjem. Vsebuje pa nekaj temeljnih na?el, katere bom na hitro omenila: neodvisnost nevladnih organizacij, podpira in spodbuja se njihova aktivnost, nevladni sektor je pomemben del demokrati?ne drube, se zaveda, da rezultati delovanja s civilno drubo doprinese k boljemu na?rtovanju politik in da je potem tudi bolji rezultat za civilno drubo in da vlada lahko nastopa v vlogi donatorja sektorja, kar bomo e kasneje videli.
Nekaj bistvenih to?k tega sporazuma. Zapisano je, da se mora vlada posvetovati z nevladnimi organizacijami .. (nerazlo?no) sprejemanje novih prora?unskih dohodkov, da se preu?i to monost za sodelovanje z nevladnimi organizacijami. Mora .. (nerazlo?no) posvetovanju pri pripravi novih zakonodaj trajati najmanj tri mesece in da se upoteva tudi ?as po?itnic ter da vlada povrne za ta posvetovanja vse stroke, ki so nastali. ... (nerazlo?no) pomembnosti prostovoljstva in so se zavzeli tudi za spodbujanje in promoviranje prostovoljstva. Samo na hitro. Do razvoja tega sporazuma je prihajalo vzporedno na strani nevladnih organizacij, na strani vlade. Delovna skupina, nevladne organizacije so na svojih sre?anjih oblikovale delovno skupino, ki je oblikovala prvi osnutek sporazuma v novembru leta 1997 in so ga nato poslali na 12.000 naslovov nevladnih organizacij. Po tej iniciativi, ki je prila iz civilne drube, je potem tudi vlada, in sicer je skrb za to prevzelo ministrstvo za notranje zadeve, ustanovila delovno skupino strokovnjakov iz 13 resorjev, da pregleda ta predlog sporazuma, ki je pa? temeljil na izboljanju sodelovanja. Potem so potekali ti obseni razgovori s predstavniki obeh strani in potem so leta 1998 lansirali compact - sporazum.
Po nekaj letih se e vidijo rezultati oziroma doseki tega sporazuma. Vzpostavitev sodelovanja. Jaz sem vzpostavljala pravice organizacij za politi?ne kampanje, kakor jih je tudi ta naa gostiteljska organizacija izvaja in s tem, da ni tveganja za izgubo sredstev, financiranje, obsena posvetovanja v nevladnem sektorju. Torej, gre za projekt, v katerega so bile vklju?ene tevilne nevladne organizacije, kar pomeni, da so nekako pristopile k temu in se ?uti tudi ve?ja zavezanost tega. Doseek je bil tudi to, da so se dogovorili s celotno vlado, ne samo z enim oddelkom, .. (nerazlo?no) mehanizme za merjenje u?inkovitosti. Seveda je dober za dvigovanje profila nevladnega sektorja in njegovega razvoja in doprinese k bolji zakonodaji in financiranju programa za tri leta, kar je zelo pomembno ... (nerazlo?no) in razvoj delovanja, saj vemo, da so pri nas v glavnem programi financirani za eno leto. ... (nerazlo?no) gospod Blair, ta sporazum. Njegova mo? je ravno v tem, da potrjuje neodvisnost, ni pravno zavezujo?. Torej se lahko prilagaja spreminjajo?emu okolju, kar pa po drugi strani pomeni tudi pomanjkljivost, saj v kaknem primeru, ko se kaj zalomi, ne more pa ugati s tem dokumentom, da se ga mora drati, ampak to je druga plat. Je skupek pravic in odgovornosti za obe strani in omogo?a letna sre?anja z ministrstvi. Ravno ta sre?anja potem doprinaajo k izboljanju ... (nerazlo?no) kaj spremeniti in to je tisto, kar sem prej omenila, da sedaj nastaja e compact plus.
Bistvena spoznanja. Obe sta spoznali, da je to .. (nerazlo?no) situacija, iz katere obe strani pridobita, saj ... (nerazlo?no) principov in vrednot. Proces potrebuje, to se zavedajo, .v vladi sponzorstvo na visoki stopnji. Tovrstni proces, kolikor smo v prejnjem slajdu videli, ne more potekati piramidalno, od zgoraj navzdol, vendar so zelo pomembni iroko zastavljeni in odprti posveti. Potrebno je tudi razumevati omejitve, s katerimi se obe strani sre?ujeta in prilo je tudi to tega dvosmernega odnosa, ki vklju?uje obveznosti na obeh straneh. Zgodovinsko ozadje bom malo presko?ila, ker je bil e danes predstavljen. ... (nerazlo?no) petih to?kah ... (nerazlo?no) po Sloveniji.
Julija 2003 je bila oblikovana pobuda za prihodnost nevladnih organizacij. Osnutek sporazuma je bil tudi napisan. Pogajanja so z vlado leta 2005 zastala. V novembru 2006 je pa medresorska skupina na vladni strani podala predlog za sodelovanje, vendar vlada do danes tega predloga e ni obravnavala. Je pa sedaj prila ena informacija, da bo to v aprilu 2007.
Dve primerjavi. Velika Britanija prepozna nevladne organizacije za u?inkovito skupno reevanje problemov. Sama tega ne more narediti in drava daje naloge. Slovenija pa zaradi zgodovinskega porekla nekako e ne prepozna tega, da bi lahko nevladne organizacije veliko bolj u?inkoviteje opravljale dolo?ene naloge, ki jih sedaj drava prelaga e na javne zavode. Velika Britanija tudi prepozna, da lahko civilna druba hitreje odreagira na dolo?ene probleme, ki se pojavljajo v drubi, ker nima tako toge ureditve kot vlada. V Sloveniji pa je potreba po vklju?evanju civilne drube pri izvajanju ciljev vlade e zelo na nizki ravni. Mogo?e bi lahko samo to, ta arhuka konvencija, ki je bila podpisana leta 1998, pomenila en primer dobre prakse, .. (nerazlo?no) sodelovanje javnosti na podro?ju okolja.
EU in njen vpliv na civilni dialog. Opaen je trend ..... (nerazlo?no) se je v evropskih institucijah zelo dvignil ta trend civilni dialog. .. (nerazlo?no) v Beli knjigi in v ?lenu Evropske ustave, da je pomembna aktivnost nevladnih organizacij in sodelovanje z dravo in pri na?rtovanju razvoja. Torej, civilni dialog. Pravica do participacije postaja vse bolj relevantna. Predstavniki civilne drube in ostalih organizacij, ki so aktivne tudi e na evropski ravni, se e dalj ?asa .. (nerazlo?no) pravico do participacije, vendar ta pravica e ni formalizirana. .. (nerazlo?no) sodelovanje z Evropsko komisijo, vendar e na neformalni ravni, ne more sama predlagati, spremeniti kaknega zakona in ga podati v parlamentarno obravnavo. Pri zagotavljanju ciljev vlade naj bi imeli aktivno vlogo vsi zainteresirani udeleniki, kot resen sogovornik tudi civilna druba. Vlada bi morala biti za pravno urejanje nevladnih organizacij, nekako tak krog, nevladne organizacije bi morale biti za prepoznavanje potreb civilne drube, ker so najbolje pri tem in potem predlagati vladi reitve za dolo?en problem. Torej, da je vzpostavljen dialog. Vlada uredi to podro?je z zakoni, nevladne organizacije so pa potem ti glavni akterji pri realizaciji teh zastavljenih ciljev.
Torej, sodelovanje in krepitev dialoga je potrebno okrepiti, da bo imela vlada mo?nega sogovornika, ki ga bo morala upotevati. Najve?krat je pa predlog to podro?no povezovanje nevladnih organizacij, na posamezne resorje najprej pritiskati s tem. Povezovanje in organiziranje civilne drube postaja nujnost, saj bodo povezane in skupaj dosegle ve?. ... (nerazlo?no) po strani EU obveznosti do nevladnih organizacij in na to je potrebno opozarjati, predlagati razli?ne reitve in na?ine, kako sodelovati. Pomembno je tudi, da je treba obve?ati o naih znanjih in aktivnostih, ki jih imamo, saj ve?krat o tem ne vedo. Od tam, od koder prihajam, se mi zdi, da na nas stoji to, da vlada spozna, da ne bo mogla izvajati u?inkovite politike, ?e ne bo v ta proces vklju?evala tudi civilno drubo. Hvala.
MARJAN SEDMAK: Hvala lepa gospa Lidija Mesari?. To je bilo kratko in jedrnato. al se dobra praksa iri po svetu veliko bolj po?asi kot slaba praksa. Slaba praksa je tista, ki je hitra. Sedaj bi pa prosil gospoda Ke?anovi?a, pomo?nika predsednika, ki ga al ni.
BE?IR KE?ANOVI?: Spotovane gospe, spotovani gospodje. Kot re?eno, sem Be?ir Ke?anovi?, pomo?nik predsednika Komisije za prepre?evanje korupcije. Gospod predsednik se je opravi?il, ker je bil zadran, zato sem danes na njegovem mestu jaz tukaj.
Moj prispevek nekako sledi usmeritvam organizatorja in nosi naslov Neodvisni nadzorni mehanizmi vs. centralizacija odlo?anj. Navezuje se nekako tudi na prispevek prof. Kristana, ki govori o teh mehanizmih checks and blances, torej o mehanizmih, kako uravnoteiti upravljanje javnih zadev, kako uravnoteiti oblast v demokraciji, da bi bila ?im bolj u?inkovito odprta in tako naprej. Pri?akovati bi bilo nekako, ker prihajam iz prakse, da bi bil moj prispevek bolj prakti?en, pa al ni, teoreti?en. Pravijo, da je danes bolje, da ne govori iz prakse, ker se lahko hitro komu zameri.
V prvem delu prispevek govori o teh ustavnih podlagah, kako s temi mehanizmi, ... (nerazlo?no) ravnovesju uravnoteiti delovanje oblastnih mehanizmov. V drugem delu govori o nasprotnem polu tega, to je o centralizaciji in pasteh centralizacije, konkretno na primeru Komisije za prepre?evanje korupcije, torej komisije, iz katere prihajam, in v tretjem sklopu govori o legitimnosti odlo?itve za ukinitev te protikorupcijske komisije, ki je kot relativno neodvisen nadzorni mehanizem pri prepre?evanju korupcije nekako e uveljavljen. Seveda, vsaka odlo?itev zakonodajalca je legitimna, ?e jo podpre zadostno tevilo poslancev. Vpraanje pa je, ali je ta odlo?itev tudi delena ire podpore in prav zaradi tega to sodelovanje civilne drube, kadar govorimo o upravljanju javnih zadev, je pomembno na dveh segmentih.
Na enem segmentu e v fazi sprejemanja tako imenovanih splonih, pravnih ali politi?nih usmeritev, ki urejajo zlasti razmerja med posameznikom in dravo oziroma urejajo odvijanje pomembnih drubenih procesov. Moje izkunja, e prej, ko sem bil na Ministrstvu za notranje zadeve kot vodja sektorja in sem se ukvarjal z vpraanjem nadzora tako v konkretnih zadevah kot na strateki ravni, je, da zlasti na podro?ju varstva ?lovekovih pravic, kadar govorimo o represivnem delovanju drave, da je zelo pomembno to sodelovanje, ker ?e je v teh, kot sem omenil, v teh splonih pravnih odlo?itvah e v za?etku zagotovljeno sodelovanje civilne drube, potem prihaja do teh izmenjav idej in reitev, se pravi, ?e je e v za?etku to iroko soglasje, potem take odlo?itve, recimo zakoni, podzakonski predpisi, imajo veliko verjetnost, da bodo tudi laje implementirani v prakso, ker ljudje ponavadi o eni in isti stvari imamo druga?no stali?e in ?e se ta stali?a .. (nerazlo?no) e v tej za?etni fazi, potem je veliko verjetnosti, da bodo ljudje e v fazi uvajanja teh predpisov potem jih bolje sprejeli.
Drugi vidik sodelovanja na konkretnih vpraanjih je ravno tako v prejnji slubi v Ministrstvu za notranje zadeve, kot sedaj ugotavljam, da je zelo pomembno sodelovati z organizacijami, institucijami civilne drube, zato ker sluijo kot neka protiute in pravzaprav nekako kot pomo? pri demokratizaciji samega dravnega sektorja. Jaz ne vidim, ?e je tako, kot praktik re?e, jaz ne vidim problem demokracije v Sloveniji samo na podro?ju nevklju?evanja ali izklju?evanja civilnega sektorja, pa? pa vidim problem tudi v demokratizaciji teh represivnih mehanizmov v dravi. Govorim konkretno o podro?ju javne varnosti in ti problemi se, ?e jih potem prenesemo, torej problem, potrebo po demokratizaciji tega dela dravne uprave, se, ?e to prenesemo na konkretne primere pa bom tvegal in bom omenil recimo primer Lipa, primer Strojanovih in tako dalje, ugotavljamo, da prihaja do nekih odklonov, kjer se dolo?ene stvari poskuajo zminimizirati in pravzaprav nekako prikriti o?em javnosti, kje so pravi vzroki. Po mojem mnenju mora iti eno z drugim, tako vklju?evanje nevladnih organizacij v upravljanje javnih zadev kot v demokratizacijo institucij, drave, vsaj za to podro?je, kot sem rekel, podro?je javne varnosti. Verjetno je to tudi na drugih podro?jih. To bi bilo na kratko iz mojega referata.
MARJAN SEDMAK: Hvala lepa. Referat boste priloili potem, aha, je v gradivu. Hvala lepa. Sedaj bi pa prosil e kolega Janeza Pezlja.
JANEZ PEZELJ: Predsedstvo, spotovani zbrani. Glede na to, da je ?as e kar malce kasen, jaz svojega referata kratkega ne bi prebral. Opozoril bi samo na izklju?no osebno izkunjo, kako sem od mladega novinarja do direktorja kulturnega centra doivljal nekatere stvari na lastni koi. Absolutno se strinjam z nekaterimi razpravljavci, da je koda, da nas je danes toliko malo, ampak vendar nas je pe?ica, kot pravim. Pribliuje se pomlad, danes nas je 25, jutri nas bo 45 in tako naprej. Ocenjujem ta dananji zbor kot dobro obliko opozarjanja na nekatere nepravilnosti. Izrekam obalovanje, da tukaj ni sredstev javnega obve?anja, kajti ponavadi pravimo, ?e ni dogodka na televiziji, potem dogodka sploh ni. Danes ugotavljamo, da nekako delujemo na pol v ilegali, ampak vendar se mi zdi dokaj dobro in kakovostno.
Torej, Dravnemu svetu bi se zahvalil za tovrstne oblike in mislim, da naj vztrajajo naprej. ?e se odpira nekje v nekem domu, v nekem hramu, demokracija, nekatere monosti, da se opozori na nekatere napake, potem je toliko bolj hvalevredno. Mislim, da imate ta moj osebni pogled na dananjo razpravo na mizah in tudi mislim, da ga boste z veseljem in na duek lahko prebrali, ker je pisan v zelo lahkotnem, osebnem stilu in se razlikuje od imenitnih tekstov, ki so bolj na raziskovalni ali na znanstveni ravni. Hvala lepa.
MARJAN SEDMAK: Hvala lepa. Za razpravo se je pa do sedaj prijavil samo gospod Vladislav Stres, ki je teko ?akal svoj trenutek.
VLADISLAV STRES: Pozdravljeni. Res sem resno razmiljal, ali ima smisel karkoli re?i. Tukaj je povpre?na taka, kakrna je, medijev ni, predstavnikov nevladnih organizacij, razen tistih, ki pa? jih zdruujejo in raziskujejo, ni in tako naprej.
Dve stvari bi omenil. Skratka, ignorantski odnos do aktivnih dravljanov. Imate tudi moj referat, ki je sicer en del, pa ni bil omenjen, razdeljen. Ovire, ki onemogo?ajo kvalitetno participacijo dravljanov je naslov in ta ignorantski odnos aktivnih dravljanov bi v bistvu malce razdelal.
Najprej bi si postavil vpraanje: kaj je aktiven dravljan? Zdi se mi, da je to nek temelj, o ?emer govorimo. Skratka, aktiven dravljan razdelim na dva dela, na dva segmenta. Lahko je specifi?no, specialisti?no aktiven in brani nekatere interese. Torej je pripadnik verske organizacije in pa? ... (nerazlo?no) prodaja oziroma skua ljudem neko storitev dati oziroma nekaj navduiti. Lahko je pa? ?lan gasilskega ali kakrnega koli drutva, ampak ga to omejuje v njegovem delovanju in razmiljanju, ki je lahko ?udovito in je, se strinjam z vsem, kar je bilo re?eno, da mora biti del participacije drave. Ampak, ali je to res aktiven dravljan. Jaz trdim, da ni v pravem pomenu besede. Zato, ker je aktiven dravljan tisti, ki si upa kaj povedati in je njegova aktivnost splona aktivnost. To pomeni, da zazna nek problem, ga opredeli, morda celo najde reitev ali jo skua pokazati. To pomeni, da je aktivni dravljan predvsem povezan z osebnostjo in navezan na osebnost. Torej, se odziva na probleme okolja. Je neodvisen od ideologij, zavezan argumentom in zavzet splonim vrednotam. Poglejte, v evropski pogodbi za ustavo je pripet izjemno lep dokument - konvencija ?lovekovih pravic in tako naprej. Tudi naa ustava je izjemno lepa ustava v teh pravicah in ?e te pravice brani, torej pravico imamo pa? do pritobe in tako naprej, do informacij. To so te splone pravice in aktiven dravljan jih pa?, kolikor jih pozna seveda, seveda brani, ne glede na to, ali je v kaknem drutvu, zdruenju in podobno, kjer dobi pla?o, ali ne, druga?e bi pa? mogo?e zelo teko nael slubo sploh, ker danes jih pa? ni. Laterna za brezposelnost je ogromna, zato se ustanavljajo univerze, zato, da vsaj doktorji znanosti dobijo slubo, druga?e je ne bi, ?e ne bi imeli novih in novih univerz. Potrebujemo pa vedno bolj harwardsko in ne ljubljanske. Pa?, potrebujemo nekaj, kar zna dati dodano vrednost. Smo v globalnem svetu. Tu se ene stvari dogajajo, ki jih niti si ne upamo povedati. Tudi od znanstvenikov pri?akujemo, da nam dajejo odgovor, kaj sploh je aktiven dravljan recimo.
Torej, ?lovek, ki si upa nekaj povedati. Ali je mogo?e, zdi se mi, da so v to smer recimo konkretna imena, Matev Krivic, Botjan M. Zupan?i?, Nemah deloma in tako naprej, morda so take osebnosti. Upajo si re?i. Upajo si kritizirati leve pa desne, ampak sedaj smo pa pri problemu. ?e upajo kritizirati, ne vem, ?e ravno ti trije, kot osebni zgled, se mi zdi, da morda. Skratka, klju?na naloga aktivnega dravljana je torej demokratizacija drube pa dejanska participacija. Ne zaradi nekih osebnih koristi.
Za te specifi?ne je pa zna?ilno velikokrat ve?inoma navijatvo. Za specifi?ne interese. Torej, nekatere .. (nerazlo?no) so strogo hierarhi?ne, kar v ?udovitem referatu Veljko Rus tudi pie. Te hierarhi?ne pa seveda izklju?ujejo to osebnostno noto, to osebnostno svobodo. Kaj se dogaja? Na za?etku je bilo tudi ?udovito izhodi?e in tudi sama tema je izjemna, zato prav simboli?no kae dananji dan, kako medijev ni. Simbolizira to, da enostavno aktivni dravljan sploh ne spada v nao drubo, zato, ker je druba polarizirana med leve, desne ali ne vem kaj, ki se elijo med seboj spopadati in ki elijo, tako kot tudi pie v tistem referatu, ki sem ga prej omenil za zelo dobrega, skratka, kolinizacijo (?) volonterskih organizacij po politiki. Kolonizirajo, pie v tem referatu oziroma s kadrovskimi zasedbami, tudi gospodarske organizacije, ne samo kulturne. Torej, spopadanje. Enkrat tisti, potem pa spet tisti drugi. Nikjer pa ni prostora za nekoga, ki si upa re?i, za tistega, ki pa? eli argumente. Kajti, on ne spada ne med leve pa ne med desne in zato je kodljiv, zato ne more nikamor priti.
Poglejte, ?e imamo TV omizja, kdo je tam. Kaken glavni urednik, ki pripoveduje, kaj si misli o problemih drube. Kaj pa ima on kot glavni urednik tam za po?eti? Saj e kot glavni urednik seveda lahko pove v ?asopisu, kot je Delo, kot je Dnevnik, kot je karkoli drugega. Ne. On predstavlja civilno drubo. Vau. Mali ?lovek ne predstavlja ni?. In to je problem, na katerega bi opozoril. Torej, ignorantski odnos, da zaklju?im s tem, s ?imer sem za?el. Mediji to ignorirajo. Saj so razdeljeni med leve in desne, ali ne.
portni dogodek, ko nekdo, ki se mu smu?a pa? zatakne, smu?a 200 na uro in zmaga, portni dogodek, par 1.000 ljudi, 20 novinarskih hi in tako naprej. Dogodek o aktivnem dravljanstvu, ki lahko rei Lizbonsko strategijo Slovenije, ki lahko prenovi drubo. Nobenega. Saj se je za zamisliti. Kakne traparije se nam prodajajo za uspeh Slovenije. ?ez eno leto bomo pa predsedovali Evropski uniji brez projektov, brez kohezivne drube, vau, sijajno.
Na drugi strani oblast. Ne prejnja, mogo?e e huje kot danes. Ne dananja ni sposobna na projekte aktivnih dravljanov niti odgovoriti vsebinsko. Sam sem sodeloval, skual sodelovati, tako prej, e bolj sedaj. Ni?. Tudi zaradi strahu od opozicije, ki jih terorizira, lahko za vsako stvar, ali ste naro?ilo naredili, gor, dol, levo, desno, mogo?e za deset jurjev oziroma za 40 evrov. Ne govorim o visokih zneskih. Plus, da ne znajo marsikaj delati, tako da so res totalno zmedeni. Ampak mi rabimo oblast, ki prisluhne te kohezivnosti, ki zna delati in moramo z njo sodelovati, jo usmerjati, jo spreminjati in jo vzgajati s koren?kom in vemo s ?im, z volitvami. Ampak tega ni.
Tretje. Poglejte te nevladne organizacije pa sliali smo cifre. 20.000 drutev. Kje so? Ignorantski odnos tudi s te strani. Na Emnesty International par let nazaj ali kaj takega sem z ... (nerazlo?no) Joefom sedel kot eden ?uden ?lovek, pa jih je bilo 11 prisotnih na letni skup?ini. Vau, pa kje vi delate. Ko sem dal predloge, je bilo re?eno, ja, vklju?ili vas bomo gor, dol. Nih?e me ni poklical. Nih?e me ni poklical, ne mene, ne koga drugega. Taki so, tako delajo, zase, zaradi strahu. Saj niso tako slabi, ampak nekje mora dobiti za osnovno preivetje pla?o. In to je na klju?ni problem. Najdite ljudi, i?ite jih z lu?mi, ki si upajo povedati pa ki imajo neke trezne vrednote, potem pa bo tudi naa Slovenija druga?na kot je. Hvala. Vladislav Stres.
MARJAN SEDMAK: Jaz bi se zahvalil gospodu Stresu. Seveda bi bilo sedaj prehudo, ?e bi za?eli ponovno razpravo o slovenski medijski zakonodaji, ki je bila sprejeta z novo oblastjo o tako imenovanem prividu javnosti, ki ga velik del te medijske scene ustvarja, ne javnost, ampak res privid javnosti, se popolnoma strinjam in seveda tudi se strinjam s kritiko, ki leti na novinarje kot take, na poro?evalce kot take, ki sedaj verjetno zvesto z mikrofoni stojijo v kakni od sosednjih dvoran, da se obesijo na katerega koli od politikov, ampak seveda to, kar se dogaja v civilni drubi, to je ugotovitev, ki jo ponavljamo e nekaj let, to, kar se dogaja v nevladnih organizacijah, je seveda za to medijsko nao industrijo, kakrna koli e je, popolnoma nezanimiva in tukaj moram re?i tako za leve, ker imamo tudi enega rahlo levo usmerjen dnevnik. Za levo in za desno medijsko sceno so nevladne organizacije, pa ?e e prispevajo takne monumentalne analize, pa? nezanimive. Ampak, kot re?eno, to je ugotovitev, ki jo vle?emo za seboj e nekaj let.
Jaz bi edino seveda se ne strinjal glede besed na ra?un doktorjev. Veste, tako kot povsod so doktorji takni in druga?ni. Imamo tudi v tej dvorani doktorja, ki prvi? je strokovnjak na svojem podro?ju in drugi?, ko je govoril takrat, ko je ve?ina drugih mol?ala. Zlasti ve?ina tistih, ki so leta 1991, po tem, ko e zadeve niso bile tvegane, za?eli vpiti: na juri. Takih imamo tudi v tej hii kar precej, ?e sem malo ironi?en.
Jaz bi prosil, je e kdo, ki bi se javil k razpravi. Gospod Pavliha. Izvoli.
.............. PAVLIHA: Saj se ne bi oglasil, ker je ?as e porabljen, vendar bi rad korigiral oceno gospe Mesari?eve, da je v Sloveniji sodelovanje nevladnih organizacij z vlado na zelo nizki ravni oziroma civilne drube. Moje izkunje in spoznanja zadnjih let so, da je postala civilna druba farsa v Sloveniji. elim, da e kdo se opredeli do te ocene, tako kot je gospod Marjan rekel, da bo malo izzival v svojem uvodu, naj bo to tudi izziv, kajti to kritiko, da nimamo jasne in odlo?ne besede, zase ne sprejemam, ?eprav nisem nikjer drugje kot v kulturnih organizacijah, v socialni zbornici pa v ZDUS-u. Samo tukaj sem, aja, seveda pa doma. Povsod z jasno in odlo?no besedo. Od malih nog sem nau?en, da bodi gromovnik (?) na najmanjem zadnjem koncentri?nem krogu ne na vesoljskih problemih in ne na svetovni politiki, na katero nimam najmanjega vpliva.
Na svojem poklicnem podro?ju, na svojem druinskem podro?ju, na podro?ju socialne politike sem skual dajati svoj vpliv e kot zaposlen in takrat zadnjih osem let moje zaposlitve sem za?el pravzaprav novo sceno spoznavati v ivo, ko sem doivljal dan za dnem na terenu izklju?evanje starejih sodravljanov, ?eprav sem se tedaj e sam uvr?al mednje. Torej, v programu javnih del, v katerega so se predvsem ranljive skupine vklju?evale oziroma naj bi se vklju?evale, smo videli to prisotnost, ki je nastala kar ?ez no?. Kot star zaposlovalec seveda, lahko s podatki podkrepim, ampak ne bom vaega ?asa izrabljal, nastala je situacija, ko so stari postali 40 in 45 let stari. Torej, takrat je bilo s pozicije novega ukrepa recimo Zavoda za zaposlovanje dobro, da si malo stareji in takrat je bilo dobro, da sem imel dve nezaposleni osebi doma. Pa me upani in, oprostite izrazu, novokomponirani dirigenti gospodarstva niso mogli prepri?ati obratno, da je to za staro aro in naj socialni transferji reujejo to staro "delovno silo". Seveda, ?e ima dva druinska ?lana naenkrat nezaposlena, soproga pa sin z dokon?ano diplomo arhitekture, potem si lahko zelo vehementen. V tistem ?asu, ne bom pozabil, je celo gospod Peterle kandidat za novega predsednika republike, v novem celjskem listu napisal, koliko je teh revnih brezposelnih, torej kategorijalna ocena. To je bil kratek uvod v to, kar se sedaj dogaja z eno najbolj ranljivih skupin v Sloveniji, to so stareji, na katere so mladi ekonomisti pred dobrim letom vrgli kategorijalni pe?at. Ne bom sedaj nateval vseh teh epitetonov. Na vse te epitetone se resna stroka, sedaj bom rekel pod narekovajem, skratka, odziv je bil donkihotski na to. V mojem razumevanju donkihotski, so to pisma bralcev.
Na dananji posvet niti donkihotskih odzivov ne bo, razen ?e bomo mi prenesli to dananjo razpravo med pisma bralcev. Jaz kot glasbenik med drugim vem, da, ?e te v medijih ni, tega koncerta ni bilo in se popolnoma strinjam, da tega dananjega koncerta, ?eprav je komorne narave, ne bo. ?e te ni v medijih, te ni. Kaj napraviti? ?e malo pogledam nazaj, da dokaem, da je civilna druba farsa pri nas. Dve leti nazaj je socialna zbornica na dnevih socialne zbornice z naslovom Sociala je etika med drugim obravnavala tudi odsotnost nevladnih organizacij in tudi upokojenih strokovnjakov, da bi botrovali e pri koncipiranju strategij. Takrat je bilo govora o nacionalni strategiji socialnega varstva do leta 2010. Doiveli smo ?isto farso. Tri dni razprave so nam dali v Socialni zbornici Slovenije, kjer tudi delujem. Tri dni razprave. To smo tudi javno povedali, ampak na to ni bilo nobenega odmeva, niti pisnega niti verbalnega niti javnega. Izrazili smo enostavno eljo, da vse skupnosti socialnega varstva, to je strokovna asociacija, sodeluje e pri koncipiranju, ne pri postavljanju pravnih dokumentov, kon?nih in takrat je bil za zgled britanski primer. Torej, ni ni? novega za nas. Britanski primer kot lahtni primer iz Evrope, kako se stvari stree, ne da ekipa, ne bom ni? slabalno rekel, strokovnjakov, vladnih, obi?ajno jih je okrog osem, koncipira in potem se zgodi ta farsa, da v pomanjkanju ?asa, letos se bo to zgodilo z zakonom o socialnem varstvu, je ponovno avgusta meseca, smo e obve?eni, ker je v ?asu dopustov pa spet morda tri dni, v Britaniji smo pa danes ponovno se sre?ali s to lahtno prakso, ki ima za izhodi?e spoznanja iz civilne drube. Torej, teh ljudi, ki streejo stvarem, zato bi se sedaj rad obrnil od nevladnih organizacij k posamezniku, kajti vse odzvanja na posamezniku in ta odgovornost leti na posameznika in pri nas smo pri?a izklju?evanju posameznikov in to so posamezne usode in to ni statisti?na kategorija. Tudi za zdravnika ni, ne sme biti tudi za socialnega delavca, ne sme biti za u?itelja in ne sme biti tudi za politika. Mi nismo statistika.
Ta naa kolegica v tretji vrsti, gospa Angelca iberna, je prav na teh dnevnih socialne zbornice pred dvema letoma, ko smo govorili o tem, tudi Lidiji Apohal, zakaj nas ne vzamejo za prostovoljno delo, upokojene strokovnjake, vsakega na svojem podro?ju, saj je to ja zastonj, saj to ni? ne bremeni nobene blagajne, je prila na idejo, da bi bilo nujno potrebno napisati priro?nik, taken, kot ga imajo ivali v Sloveniji, pravice ivali, priro?nik obstaja. Ona je rekla: zakaj ne bi naredili in moramo narediti tudi priro?nik za pravice ljudi. Da nismo ni? naredili za to leto Evrope, to ni res, kajti spackali smo ga po najboljih mo?eh v dobri veri, da je to nekdo pri nas. Tamle je knjiga Pravice in soodgovornost ivljenja v starosti. Zakaj? Predvsem nas je ta notranji revolt dogajanja v Sloveniji, novodobnega dogajanja pripeljal do tega, da pravzaprav doivljamo ponovno ta strahoten odstop na teh slovenskih tleh od deklariranega k ivljenju. Jaz ne bom nikoli pozabil, e v prejnjih ?asih, ko je Polonca Kon?arjeva delala svojo disertacijo na primeru izobraevanja v podjetjih, kako participirajo delavci, .... (nerazlo?no) inenirji in vrhnje strukture, ampak delavci. Ona je ugotovila strano diskrepanco med zakonodajo o pravicah do izobraevanja in dejanskim uresni?evanjem teh na?el in zakonodajnih ?lenov. Mi danes ponovno doivljamo strano diskrepanco in smo pri?a vrstam diskriminacij. Ta knjiga sedaj pravzaprav predstavlja, katere formalne pravice obstajajo, saj si v?asih ne bodo mogli vedo? za vse te pravice e pomagati, vendar smo skuali dati zraven tudi prakti?ne napotke, kako do teh pravic se pride.
Danes je bilo re?eno tudi, da so odsotne nevladne organizacije. ?e sem imel to ?ast in priliko govoriti v imenu Socialne zbornice Slovenije in v imenu Zveze drutev upokojencev Slovenije, potem sta to e dve mo?ni organizaciji in obe sta programskih usmeritev, .... (nerazlo?no) tudi politi?nih, v lahtnem pomenu besede, Dravnega sveta zelo veseli, seveda ne v donkihotskem pri?akovanju, ampak v nekem bolj optimisti?nem pri?akovanju, da bi se te stvari bolj smelo prenaale in bolj vehementno prenaale tudi v Dravni zbor. Hvala lepa.
MARJAN SEDMAK: Hvala lepa. Moram re?i, da bolj diskretnega oglaevanja e dolgo ?asa nisem slial, ampak knjiga je vredna seveda, da si jo ogledate. Je e ena elja za nastop? Lepo prosim. Pet minut, bo lo?
TATJANA PEZDIR: Moje ime je Tatjana Pezdir.
MARJAN SEDMAK: Vi ste bili e napovedani, ampak vas ni bilo, ko smo za?eli. Ja, ja.
TATJANA PEZDIR: Jaz sem sicer pripravila kratko prezentacijo Evropskega leta enakih monosti, ampak glede na to, da je e skoraj zaklju?ek tega posveta, bom izkoristila to prilonost samo za povabilo, in sicer 22. marca v Cankarjevem domu pripravljamo otvoritveni dogodek Evropskega leta enakih monosti. Zakaj 22. marca ele, ?e se je v bistvu evropsko leto za?elo z januarjem? To pa zato, ker ?akamo uradno potrditev Evropske komisije slovenske strategije, se pravi aktivnosti, ki bodo potekale v okviru Evropskega leta enakih monosti.
Mogo?e samo par besed, kaj to Evropsko leto enakih monosti je. Evropska komisija je v bistvu e leta 2005, ko je napovedala strategijo o enakih monosti in boj proti diskriminaciji, napovedala leto 2007 kot leto enakih monosti. To leto je v bistvu, ena izmed pobud, ki se je pojavila glede na odzive na to zeleno knjigo Evropske komisije o enakosti in nediskriminaciji. Pokazala se je pa? potreba, da ljudem, kljub implementaciji zakonodaje na tem podro?ju pa vendarle tako na podro?ju zakonodaje, predvsem pa v bistvu udejanjanje implementacije zakonodaje v drubi, zahteva veliko pobud in dodatnega dela, da dejansko bodo dosegli napredek na tem podro?ju.
Vsi ste lepo vabljeni na otvoritveni dogodek marca. Bi pa samo povedala mogo?e organizacijsko strukturo. Projekt Evropskega leta enakih monosti vodi Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve. Minister je ustanovil nacionalno telo, ki nekako skrbi za implementacijo tega leta. Poleg tega je tu e strokovna skupina, ki je pripravila nacionalno strategijo. Jaz sem vodja te strokovne skupine, druga?e pa zunanja sodelavka na tem projektu v vlogi koordinatorja. Poleg tega pa je tukaj, in to se mi zdi pomembno, ena izmed glavnih stvari v evropskem letu je vklju?evanje nevladnih organizacij v to delo, saj lahko le one v bistvu veliko pripomorejo na tem podro?ju, specifi?no na podro?ju boja proti diskriminaciji. Zato je v teh strukturah, ki pa? potekajo v tem evropskem letu, vklju?ena tudi strokovna komisija, ki v bistvu zdruuje predstavnike vladnih in nevladnih organizacij in pa predstavnike intitutov strokovnih organizacij.
Kaj se bo dogajalo v evropskem letu? Mi smo oktobra lansko leto pa? opravili razpis za prijave in predloge za otvoritvene aktivnosti, raziskave, izobraevalne kampanje, osve?evalne kampanje. Naredili smo predizbor. Komisija, ki sem jo ravnokar omenila, je naredila predizbor, tako da sedaj v teh dneh ?akamo e potrditev Evropske komisije, tako da lahko zaenkrat samo povem, da smo izbrali deset projektov, ki bodo potekali v evropskem letu.
Nekaj pomanjkljivost tega evropskega leta pa je, da je na voljo v bistvu zelo malo denarja, tako da je tudi nek strah pred tem, da ne bo dosegel take pozornosti, kakor bi si mi eleli. To je zaenkrat vse.
MARJAN SEDMAK: Hvala lepa. e ena razprava.
LEPOSAVA JOVANI?: Lepo pozdravljeni in naprej naj se predstavim. Sem Leposava Jovani? in sem po stroki geografinja in to predavanje oziroma tale skup je bil zelo zanimiv in ste povedali zelo veliko zanimivih stvari. Ukvarjam se z drutvi in se na to dobro spoznam in bi samo postavila tole vpraanje. Ali je mono, ali obstoji, da bi se ustanovilo neko drutvo, ki bi pomagalo tistim penzionistom, ki so strokovnjaki in so e sposobni in eljni kje delovati? Seveda je to vse na prostovoljni bazi. Samo to me zanima. Ali obstoji, ali je nekdo pripravljen in kdo in kako bi to organiziral? O tem se zelo veliko pogovarjamo, vendar je vse nekje tako, tako. Jaz sem si ustvarila tam, kjer lahko delujem, kjer lahko kaj dam, sama sem si to uredila, ampak nekateri si pa to ne znajo in ne morejo. Jaz samo to vpraanje postavim in hvala lepa.
MARJAN SEDMAK: Hvala lepa. Pravzaprav se potem lahko privatno obrnete na gospoda Pavliho. Razen tega imamo v Ljubljani tudi Drutvo seniorjev, managerjev in strokovnjakov. Ali boste vi gospod ?uk povedali? Hvala lepa.
MAG. JOKO ?UK: Hvala lepa gospod predsednik. Pravzaprav sem priel pred vas zato, ker vidim, da gre diskusija proti koncu in ker smo v Dravnem svetu, mene so pa zadolili da se vam na koncu zahvalim tudi v imenu Dravnega sveta. Jaz sem namre? tukaj predsednik delodajalske skupine v tem dravnem svetu. Menim, da je bil ta posvet danes zelo koristen in hvala vsem, ki ste en del?ek svoje energije dali v to, da ste na tako sre?anje prili. Tudi ni tako majhna kriti?na masa, kot jo vidim v tem prostoru danes tukaj. Vsak od vas ima e deset ali pa petdeset ljudi za seboj in to je e zelo pomembna kriti?na masa za relativno majhen slovenski prostor.
elel sem vam povedati ne neko osebno izkunjo kot bivi predsednik Gospodarske zbornice, ampak kot predsednik Ekonomsko-socialnega sveta, ki sem ga eno leto vodil in to v lanskem letu. Namre?, v Sloveniji opaam trend zmanjevanja mo?i intitucij civilne drube. Ta trend se e vedno nadaljuje. To je rezultat vladne politike. Namre?, naloge, ki jo imajo intitucije civilne drube ali nevladne organizacije, se prenaajo na vladno raven, na ministrstva, ali se dopu?ajo samo tiste organizacije, tiste intitucije, ki jih oja vladna koalicija obvladuje. Ne glede na to, kako je u?inkovita ali uspena dolo?ena intitucija, jo je treba spraviti v sistem obvladovanja. ?e tukaj samo povem izkunjo kot predsednika Gospodarske zbornice, zbornica, ne glede, kakna bi bila, ni vpraanje njene interne poslovne strukture, ampak je vpraanje, kako jo bo obvladoval in jo obvlada tako, da jo razdeli, da jo razbije oziroma da jo nekako onesposobi. To je moja prva misel.
Druga. V Sloveniji, gospe in gospodje, ni vpraanja gospodarske rasti. Materialna osnova v Sloveniji je relativno visoka tudi glede na ostale ?lanice EU. Slovenija je do sedaj rasla s 4 % letno in v naslednjih letih bo celo nekoliko pove?ana rast, kar se ti?e bruto doma?ega proizvoda.
Druga stvar je problemati?na v Sloveniji. ?e se vpraamo, s kaknimi resursi, kateri so pa tisti dejavniki, ki Sloveniji dajejo to monost te rasti. Ali so to res tisti dejavniki, ki na tehniki, tehnologiji, na neki kohezivnosti tega gospodarskega podsistema, pa ne samo gospodarskega podsistema. Jaz bi rad povedal to, da vsaka storitev ali proizvod je rezultat tudi drubene nadgradnje, tudi zdravnikov, olnikov in tako naprej, ne samo tistega ozkega podjetnika. Filozofija, ki se sedaj uporablja, samo ozkega podjetnikega gledanja, je lahko kratkoro?na ne pa dolgoro?na in lahko bi dal ugotovitev, ?e sumiram ta velika razmiljanja, da v Sloveniji napreduje bruto doma?i proizvod v veliki meri na ra?un poslabanih medsebojnih odnosov, interpersonalno in na podlagi poslabanih medorganizacijskih, medinstitucionalnih odnosov, kar behavirualisti (?) znate zelo dobro povedati. V tem vidim pravzaprav en velik problem in ?e pravim na ra?un odnosov, ne smem pozabiti tudi, da je vzrok tudi to, da se drasti?no pove?ujejo socialne razlike. V manji meri socialne razlike nastajajo oziroma se pove?ujejo zaradi pla?, ampak iz kapitalskih dohodkov in pa iz denacionalizacijskih upravi?enj, ki jih ljudje skoraj ne zaznajo, kjer prihaja do stokratnih, tiso?kratnih razlik v dravi v premoenju.
e to, kar sem rekel, ta trend pravzaprav, ne da se ni zaustavil, da stagnira, ampak se nadaljuje. Mislim, da se to celo poslabuje.
Kaj pa napraviti, kako se bodo stvari odvijale? Ali je res ?rn scenarij? Mislim, da tak posvet, kot ga danes tukaj imamo, je zelo pozitiven, nekaj primernega, dobrega tukaj doma. Ampak impulz za reitev v pozitivni smeri ga pa vidim bolj iz zunanjega okolja. Namre?, ko pretudirate evropske zadeve, tudi to deklaracijo vklju?evanja Slovenije v EU, vidite, da pravzaprav temu podro?ju, jaz sem pred tirinajstimi dnevi direktno tudi Barrosso poslual, je on osebno o teh zadevah v Bruslju govoril. Jaz ra?unam, da bo impulz za sanacijo tudi stanja v Sloveniji v ve?ji meri od zunaj kot znotraj nas. Je treba izkoristiti pravzaprav te vzvode pri organizacijskem, materialnem, tudi v politi?nem smislu, prihajajo od zunaj. Namre?, EU tudi v tej finan?ni perspektivi od leta 2007-2013 daje prav izobraevanju, usposabljanju odraslih, starejih zelo velik pomen in tej participaciji. Zato menim, da je treba to v ve?ji meri izkoristiti. Danes ste pa omenili, kaken velik problem je pri kori?enju evropskih sredstev. Slovenija zelo slabo koristi evropska sredstva. Relativno, vsaj ?e pogledam te drave, ki jih poznam, ker imam osebne tudi stike z ljudmi, ki na tem delajo, pri nas je problem v civilni drubi v tem, da tista sredstva sofinanciranja ne more dobiti kriti?ne mase, da bi jih pokril. Tu vidite pa vlada s svojo politiko ovira, da bi vsaj eno seme sem dala, ker bi s tem mi dobili zelo velik tudi vzvod za to. Samo z eno patrijo, samo z enim oklepnikom pokrijemo vse to, kar se mi tu pogovarjamo. Jaz finan?no na to gledam. To je tako.
Naj odgovorim e gospe, ki je na koncu govorila. Jaz mislim, da bo prilo v kratkem, v naslednjih letih do dosti ve?je pozornosti tem, ki so odrasli, in sicer zaradi tega, ker obstoja tukaj tudi, v ekonomskem smislu re?emo temu efektivno povpraevanje. To je tisto, ki je pokrito tudi z denarjem. Namre?, verjetno bo v Sloveniji se pove?ala ta delovna doba za kakno leto, ne vem, ali na 65 let ali na 63 let, samo nekaj bo lo gor. Ampak, ?im greste v to spremembo, potem je pa treba organizacijsko, kadrovsko, finan?no se na to prilagoditi in tukaj se bo koristil zunanji impulz Evrope, kot ga jaz vidim. Torej, na to gledam v teh dveh to?kah precej kriti?no.
Lahko e eno besedo re?em o tej materialni podstati (?)? Veste, v Sloveniji vidim pravzaprav problem v prevelikih sredstvih, ki se pa nepravilno uporabljajo. V Sloveniji je preve? denarja. Jaz spremljam gospodarski razvoj bolj intenzivno od leta 1976. V Saturnusu, ko sva e z gospodom Pavliho skupaj delala. Toliko denarja, kot ga je sedaj v dravnem prora?unu, od leta 1976 v tej dravi e ni bilo. ?e bi jaz bil finan?ni minister, bi imel problem denar skrivati sedaj in ga porabi potem pred volitvami, e ve zakaj. Toliko denarja e nikoli ni bilo. Zaradi tega, ker se je pojavil dobi?ek in to polni pa e drava ima svoje premoenje in iz svojih takih in druga?nih virov potem to polni. Ampak, v materialnem smislu je Slovenija zelo razvita. Mi imamo dve to?ki vijo stopnjo rasti kot je povpre?je v EU. Mi imamo eno najvijih stopenj investicij v Evropi, 26 %. To je med najve?jimi. To daje tisto, impulz potem gospodarstvu. Mi smo najvije po uporabi interneta v gospodinjstvih v Evropi. Tudi uporaba interneta v podjetjih je med prvimi v Evropi. Mi smo v zadnjih petih letih pove?ali tevilo avtomobilov za 50 %. Zato se duimo okoli. Ampak, ali so to ta pravi kazalci, prave rasti drubenega razvoja? To je pa tisto, kar smo danes skuali tukaj govoriti?
Hvala lepa vsem, ki ste svoj intelektualni kapital in pa svojo energijo dali danes temu predavanju, temu sre?anju v Dravnem svetu. Hvala lepa.
MARJAN SEDMAK: Hvala lepa. Gospod ?uk je meni prihranil zaklju?ne in sicernje zahvalne besede, ker jih je e on izrekel. Imel bi samo dve stvari v bistvu za povedati.
Prvi?. Civilna druba ni transmisija. ?e je transmisija, ni ve? civilna druba, ni ve? nevladna organizacija. Dejansko se mi soo?amo z dvema poloma celotne sfere, in sicer en pol je tista civilna druba, ki jo skua oblast izrabiti za transmisijo, kar me spominja na nekatere stareje ?ase in seveda drugi pol smo mi tukaj, ki skuamo eno samostojno, jasno, glasno in kriti?no besedo povedati.
Jaz sem tudi bolj optimist kot pesimist, ker smo sliali pesimisti?na stali?a in optimisti?na. Nekateri smo toliko stari, da vemo, kako so v?asih iz ... (nerazlo?no). spodbud ali kot so rekli Latinci..... (nerazlo?no) majhna iskra zage kar velik ogenj lahko. Smo e doivljali, da se je tudi to potem s?asoma, iz majhnih isker se je razvil velik ogenj. To, kar smo hoteli danes sporo?iti, je to, da nismo zadovoljni s tako oblastjo, ki upravlja z dravo zgolj s pozicije oblasti, ki ne upoteva silnih kapacitet, ki jih sicer druba lahko daje razvoju na razpolago in ki zaradi ravno takega ravnanja v bistvu ni sposobna optimirati razvoja te slovenske drube. ?e ga ni sposobna optimirati, potem zastajamo v tekmi tako v Evropi kot tudi v globalnem svetu.
Jaz bi se res zahvalil vsem. Tukaj je bilo nekaj izvrstnih prispevkov, ki so dovolj kriti?ni. Mi jih bomo poskuali, kolega hvala, celo to razpravo, skupaj s prispevki spraviti v eno publikacijo. ?e nas mediji ignorirajo, se bomo poskuali pa? vsiliti tej javnosti in ?e nam ne bo prvi? uspelo, nam bo drugi?. Enkrat bodo tudi volitve in bomo tudi odprli vpraanje demokrati?ne strukture odlo?anja in ustvarjanja politik, se pravi odlo?anja v politiki in ustvarjanja politik. To je pa? ve?na tema. Jaz e enkrat povem, tukaj nas je nekaj toliko starih, da smo v bistvu take faze e dostikrat skozi dali in zato smo tudi optimisti, da na koncu se vedno nekaj spremeni.
e enkrat lepa hvala. Jaz sem danes veliko novega izvedel. Aha, no, sedaj se bomo pa e gledali lahko. Hvala lepa in hvala lepa za potrpeljivost. Vsa ta sre?anja so planirana na dve uri, trajajo pa tri do tri pa pol. Hvala lepa. Pa e to bi povedal, da ne bomo obremenjevali prora?una EU, ker smo tole posvetovanje naredili prostovoljno in zastonj.
Posvet se je kon?al ob 12.50 uri.