|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 45. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
Seja je bila v petek 14. 7. 2006 na sedežu Zavoda Krajinskega parka Goričko Predsednik je najprej pozdravil in se zahvalil gostitelju gospodu Janku Halbu, Direktorju Krajinskega parka Goričko, županu občine Grad gospodu Danielu Kalamaru, državnemu svetniku Marjanu Maučecu, ter vsem ostalim, ki so omogočili izvedbo seje v Gradu na Goričkem. Uvodne besede so podali župan občine Kuzma gospod Jožef Škalič, župan občine Grad gospod Daniel Kalamar in direktor Krajinskega parka Goričko gospod Janko Halb. Predsednik je pričel 45. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o državnem svetu in na podlagi 51. in 51.a člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Opravičili so se:
* * * Na sejo so bili vabljeni:
- - - Od vabljenih se je seje udeležil:
- - - Opravičila se je:
* * * O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr. med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo. * * * S sklicem dne 30.6.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
UMIK Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije je dne 4. 7. 2006 pisno zaprosil, da se Poročilo o delu Komisije za preprečevanje korupcije v letu 2005 prestavi na naslednjo sejo, ker so funkcionarji omenjene komisije zaradi letnih dopustov in kadrovske okrnjenosti v času seje odsotni ali zadržani in se zato žal ne morejo udeležiti predlagane seje. Zato je predsednik predlagal, da se
umakne z dnevnega reda današnje seje. Predlog za umik je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). RAZŠIRITEV Na predlog Komisije za politični sistem je predsednik predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko:
Predlog za razširitev je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). RAZŠIRITEV Na predlog Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predsednik predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko:
Predlog za razširitev je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). DNEVNI RED Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:
Predlagan dnevni red je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 1. točki dnevnega reda:
Zapisnik 44. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 28.6.2006. Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 44. seje glasujejo. Zapisnik 44. seje je bil sprejet ((30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - -
Zapisnik 13. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 6. 6. 2006 (veto na zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih). Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 13. izredne seje glasujejo. Zapisnik 13. izredne seje je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - -
Zapisnik 14. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 4. 7. 2006 (veto na zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu). Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 14. izredne seje glasujejo. Zapisnik 14. izredne seje je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 2. točki dnevnega reda:
S pošiljko dne 29. 6. 2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka Ministrstvu za šolstvo in šport glede statusa in poslovanja profesionalnih organizacij in njihovih športnikov v smeri sprejemanja ustrezne kolektivne pogodbe za področje športa. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti in na klop. Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 45. seji, dne 14. 7. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka glede sprejemanja ustrezne kolektivne pogodbe za področje športa in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka in predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka se glasi: Kaj je Ministrstvo za šolstvo in šport izpeljalo v letu dni od obljube oziroma lastne ugotovitve o potrebi po določenih spremembah oz. novih rešitvah na področju statusa in poslovanja profesionalnih organizacij in njihovih športnikov v smeri sprejemanja ustrezne kolektivne pogodbe za področje športa? Obrazložitev: V zadnjem zastavljenem vprašanju februarja 2005, ki ga je Državni svet RS podprl, sem zapisal, da je pri nas treba urediti status poklicnega športa v skladu z možnostmi v smeri, da bi poklicnim športnikom zakonodaja zagotavljala njihove socialne pravice iz delovnopravne zakonodaje. Po naši ustavi pravica do združevanja nedvomno odpira možnost za ustanavljanje športnih organizacij v pravni obliki društev oz. njihovih zvez na podlagi novega zakona o društvih, kar je v Sloveniji pravilo. Veljavni zakon o športu se sicer z opredelitvijo športne organizacije sistemsko ne ukvarja, vendar pod pojmom "izvajalci letnega programa športa" navaja razne organizacije, kar kaže na dopustnost tudi kakšne druge statusne oblike. V odgovoru ministrstva 23. 3. 2005 je navedeno, da zakonsko ureditev organizacije oziroma statusa športa v Sloveniji že ureja veljavni zakon o športu, in sicer tudi njihovih profesionalnih organizacij ter pogojev za poslovanje le-teh, da pa bo treba najti ustrezne spremembe v podzakonskih aktih in to potem, ko bodo poklicni športniki in drugi športni delavci organizirani v ustrezne sindikate, da bodo sploh lahko sodelovali v postopkih sprejemanja kolektivne pogodbe za to področje. Zato me zanima, koliko ste v tem letu napredovali pri reševanju navedenih odprtih vprašanj in iskanju novih rešitev pri opredelitvi statusa in poslovanja profesionalnih organizacij in njihovih športnikov na tem področju. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovanja za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Po elektronski pošti 11. 7. 2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika Vladi Republike Slovenije glede uredbe vlade za določitev območij, ki so upravičena do nadomestila za poslabšanje pogojev bivanja prebivalcev zaradi hrupa in emisij motorjev zrakoplovov na letališču in v letališki coni. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti in na klop. Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 45. seji, dne 14. 7. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika glede nadomestila za poslabšanje pogojev bivanja prebivalcev zaradi hrupa in emisij motorjev zrakoplovov na letališču in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika se glasi: Kdaj bo vlada v skladu z zakonom o letalstvu sprejela uredbo, s katero bo določila območja, ki so upravičena do nadomestila za poslabšanje pogojev bivanja prebivalcev zaradi hrupa in emisij motorjev zrakoplovov na letališču in v letališki coni? Obrazložitev: Zakon o letalstvu, ki je stopil v veljavo 13. 4. 2001, določa, da minister za promet, v soglasju z ministrom za okolje in prostor, določi višino pristojbine za odpravo škodljivih posledic na okolje, če hrup in emisije presegajo dovoljene meje, pri čemer se najmanj ena četrtina sredstev pristojbin zbranih v posameznem letu nameni kot nadomestilo za poslabšanje pogojev bivanja prebivalcem s stalnim prebivališčem na prizadetih območjih. Zakon tudi določa, da vlada z uredbo določi prizadeta območja na osnovi opravljenih meritev. Ob letališču Ljubljana se prebivalci na prizadetih območjih občin Vodice, Šenčur, Cerklje, Kranj vsakodnevno soočajo s hrupom in emisijami, vendar kljub zakonski podlagi do danes niso prejeli nobenega nadomestila zaradi poslabšanih pogojev bivanja. Poleg hrupa in emisij (še posebej problematični so trenažni poleti ob koncih tedna) imajo težave tudi lastniki zemljišč v bližini pristajalne steze, saj širok varovani pas onemogoča kakršnekoli posege v prostor, kar dodatno poslabšuje pogoje bivanja. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovanja za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za zdravje, glede postopka javnih naročil medicinske opreme. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti in na klop. Obrazložitev je podal Jože Ilc. Razpravljal je prof.dr. Alojz Križman. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 45. seji, dne 14. 7. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede postopka javnih naročil medicinske opreme in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca se glasi: Kdaj bo Ministrstvo za zdravje uredilo postopek javnih naročil medicinske opreme, da bo ta opravljen hitro, kvalitetno, racionalno in brez zavlačevanja? Obrazložitev: Javna naročila bi morala jamčiti za racionalno uporabo proračunskega denarja in javnih sredstev. Nakup operacijskih miz, ki jih je nabavil KC v Ljubljani v letu 2003, je vzbudil resne dvome in pomisleke. Pristojni organi so začeli proučevati problematiko zdravstvenega sistema in morebitne korupcije. Sedanji nakup operacijskih miz bolj kaže na to, da se stanje ni izboljšalo. To nikakor ni primerno in ustrezno. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovanja za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka Vladi RS glede Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti in na klop. Obrazložitev je podal Anton Peršak. Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 45. seji, dne 14. 7. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka glede Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka in predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka se glasi: Ali določila Uredbe o enotni metodologji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06), ki urejajo obveznost priprave dokumenta identifikacije investicijskega projekta (gl. še posebej 4. člen uredbe, zlasti alinejo c) v 4. točki) določajo, da je potrebno pripraviti dokument identifikacije investicijskega projekta tudi na primer za investicije v ocenjeni vrednosti milijon SIT ali manj, če se te investicije so/financirajo iz proračuna Republike Slovenije ali proračuna katerekoli občine v Sloveniji? Obrazložitev: Iz besedila uredbe, še posebej iz besedila 4. člena, če ga beremo res dobesedno, je namreč razumeti, da je potrebno tak dokument izdelati za sleherni investicijski poseg v vrednosti pod 300.000 evrov, kadar je pri financiranju udeležen katerikoli proračun, četudi morda samo v vrednosti nekaj deset tisoč SIT. To pa glede na nadaljnje določbe uredbe, ki govorijo o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki lahko pripravljajo takšne dokumente in o obveznih sestavinah takih dokumentov, lahko pripelje do tega, da bo lahko v mnogih primerih cena takega dokumenta znatno presegala vrednost investicije, kar bi bilo najbrž nesmiselno. Po mojem prepričanju sicer alinea c) v 4. točki 4. člena uredbe pomeni, da je dokument identifikacije investicijskega projekta potrebno izdelati v primerih, ko investitor (npr. občina, javni zavod ipd.) računa na udeležbo državnega proračuna pri financiranju projekta, vendar to iz uredbe ni jasno vidno in zato lahko ob morebitnem pregledu računskega sodišča ali ob kakšnih podobnih okoliščinah postane sporno. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovanja za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede dvojnega obdavčevanja slovenskih delavcev v tujini. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti in na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 45. seji, dne 14. 7. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede dvojnega obdavčenja delavcev, ki delajo v tujini in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca in predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca se glasi: Kdaj in na kakšen način namerava Ministrstvo za finance rešiti problem dvojnega obdavčevanja slovenskih delavcev, ki delajo v tujini ? Obrazložitev: Z novimi davčnimi predpisi so bili prizadeti slovenski državljani, ki delajo v tujini, predvsem v Republiki Avstriji. V zvezi z obdavčevanjem licenčnin in avtorskih honorarjev po Konvenciji med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (Uradni list RS - MP, št. 4/98) so že potekala pogajanja za sklenitev protokola h Konvenciji med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje. Po določbah Zakona o dohodnini - ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 70/05 - UPB2 in 115/05) rezidenti Slovenije plačujejo dohodnino od vseh svojih dohodkov, ne glede na to, kje so doseženi. Med letom praviloma plačujejo akontacijo dohodnine, bodisi kot davčni odtegljaj bodisi kot davek, odmerjen z odločbo na podlagi napovedi. Za dohodke, prejete iz tujine, rezidenti praviloma med letom vlagajo napovedi. Če se posameznik kot slovenski državljan kljub delu v tujini odloči obdržati status rezidenta Slovenije, ni upravičen do oprostitve plačila davka v Avstriji, plačati pa ga mora tudi v Republiki Sloveniji, zaradi česar je dvojno obdavčen. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovanja za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Marjana Maučeca za presojo ustavnosti in zakonitosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu in Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. Pobudo je predsednik dodelil v obravnavo Komisiji za družbene dejavnosti. - - - S pošiljko dne 29. 6. 2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanja državnega svetnika Marjana Maučeca glede regulacije vodotokov in osuševanja v času gnezdenja ptic. - - - S pošiljko dne 7. 7. 2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi z rezervnim skladom, ki ga morajo ustanoviti etažni lastniki. - - - S pošiljko dne 7. 7. 2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za šolstvo in šport na vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede postopka kategorizacije ženskega nogometa. - - - Za vprašanja, na katera po preteku 30 dnevnega roka še ni bilo prejetih odgovorov, bodo poslane urgence na pristojna ministrstva oziroma organe. K 3. točki dnevnega reda : *
Predlog je objavljen v Poročevalcu št. 26/06. Predlog je obravnavala Komisija za politični sistem. Mnenje komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s predlogom za razširitev dnevnega reda 6. 7. 2006. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti in na klop. Obrazložitev je v imenu predlagateljev podal državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje gospod Robert Marolt. Stališče Komisije za politični sistem je podal predsednik komisije mag. Adolf Zupan. Razpravljali so Anton Peršak, prof.dr. Janvit Golob, Doro Hvalica, Jože Ilc, Milan Ozimič, dr. Zoltan Jan, Anton Rozman, prof.dr. Alojz Križman, Ladislav Kaluža, Darko Fras, mag. Adolf Zupan. Repliko je podal Jože Ilc. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 45. seji, dne 14. 7. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona Predlog predlaga spremembo 129. člena Ustave Republike Slovenije. Predlagana sprememba sodi v sklop ustavnih določil na področju sodstva. 129. člen Ustave Republike Slovenije določa trajno sodniško funkcijo, ki je ena od temeljnih prvin sodnikove neodvisnosti. Za odpravo sodnih zaostankov je treba zapolniti obstoječo zakonsko sistemizacijo v višini 70 sodnih mest s trajnim mandatom. V zvezi s tem se postavlja vprašanje o možnosti zagotovitve novih 125 sodnikov za določen čas, če že sedanja sistemizacija sodniških mest ni popolnjena. V tej zvezi ne moremo mimo problema dolgih vrst za opravljanje pravniškega državnega izpita, ki šele omogoča nove sodnike. Minister dr. Lovro Šturm je pojasnil, da so za zagotovitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja predlagani sodniki za dobo petih let nedvomno cenejša izbira kot plačilo vseh kazni; 100 zadev, kolikor jih lahko okvirno reši sodnik, bi Republiko Slovenijo v obliki kazni prišlo 100 MIO SIT, plača sodnika, ki bi rešil teh 100 zadev pa maksimalno z vsemi ostalimi stroški za njegovo delo pa doseže maksimalno 20 MIO SIT na leto. Stanje, v katerem je Republika Slovenija na področju sodnih zaostankov ob prihajajočih kaznih v milijonskih zneskih s strani Evropskega sodišča za človekove pravice zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja narekuje, da se je treba s tem problemom čim prej soočiti in ga odpraviti. Predlog ima za podlago razumen in stvarni razlog, ki izhaja iz samih zaostankov, kazni ESČP, pravice do sodnega varstva in odgovorne rabe javnih financ. Na ESČP in ESP so sodniki imenovani za določen čas. Tudi sodniki Ustavnega sodišča RS kot najvišjega organa sodne oblasti so imenovani za določen čas. Ustavno sodišče je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen državni organ. Načelo neodvisnosti se torej lahko varuje mimo trajnega mandata sodnikov, ne da bi se s tem posegalo v sodno vejo oblasti. Evropa pozna poleg trajnega mandata tudi začasni mandat sodnikov. Nemčija, Italija, Francija; za reševanje sodnih zaostankov Finska, Švedska in Belgija. Po seznanitvi s predlogom predlagatelja in sledeči razpravi je državni svet sprejel naslednja s k l e p a :
* * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan. Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovanja za, 2 sta bila proti in 7 se jih je glasovanja vzdržalo). K 4. točki dnevnega reda : *
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 70/06. Predlog zakona je obravnavala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti 13. 7. 2006. Stališče Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podal predsednik komisije Cvetko Zupančič. Razpravljali so Marjan Maučec, Doro Hvalica, Ivan Bukovec. Repliko je podal Marjan Maučec. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 45. seji, dne 14. 7. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o vinu (Zvin) - prva obravnava Državni svet ugotavlja, da predlog zakona o vinu sledi že doslej znanim in uzakonjenim ciljem, kot so varstvo potrošnikov in pridelovalcev vina ter usmeritvi v kakovostno pridelavo, ki je ključna za večjo konkurenčno sposobnost pridelovalcev vina in grozdja pri prometu s temi proizvodi in prilagoditev na nove razmere članstva v EU. Predlog zakona se bistveno ne razlikuje od prejšnjega vladnega predloga zakona o vinu. Odpravljene so nekatere administrativne ovire, število vinorodnih okolišev se zmanjšuje iz štirinajst na devet okolišev, medtem ko vinorodne dežele ostajajo tri. Delitev na tri vinorodne dežele je skladna s stališčem državnega sveta in izhaja tudi iz rezultatov ankete vinogradnikov. Predvidena je možnost prehoda na tako imenovani romanski način varstva porekla vina in s tem aktivnejša vloga pridelovalcev pri varstvu in zaščiti geografskega porekla, ki naj bi prispevala k večji prepoznavnosti in večji konkurenčnosti pri prodaji vina. K prepoznavnosti slovenskih vin v tujini naj bi pripomogla tudi v predlogu predvidena možnost razširjenega tradicionalnega pojmovanja vin, ki je mednarodno razpoznavno: eminentno in renome. Evropski pravni red namreč ne dopušča prevajanja tradicionalnih slovenskih izrazov, kot je vrhunsko vino, ob tem dejstvu pa so slovenski pridelovalci na tujem tržišču v primerjalno slabšem položaju kot pridelovalci vina, ki prihajajo iz večjih držav z bolj razširjenim in s tem bolj poznanim jezikom, ki lahko vino označijo z izrazom, ki pomeni oznako kakovosti, ki je razumljiva večjemu številu potrošnikov. Predlog zakona vzpostavlja tudi register enoloških sredstev in predpisuje uporabo le-teh. Taka ureditev je namenjena predvsem varstvu potrošnikov in hkrati samim pridelovalcem. V skladu s prepovedjo obiranja samorodne trte in križancev je nasad trte v predlogu zakona natančnejše opredeljen. Državni svet ponovno opozarja na strokovne pomanjkljivosti predloga zakona, na katere je ob vložitvi odložilnega veta, dne 23. 12. 2005, že opozoril, vendar jih predlagatelj zakona v obravnavanem predlogu ni odpravil, in sicer:
Državni svet na podlagi zgoraj navedenega meni, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, saj delno sledi razlogom, zaradi katerih je na 11. izredni seji, dne 23. 12. 2005 sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije o zakonu o vinu (EPA 458-IV) ponovno odloča. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Marjan Maučec. Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovanja za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 5. točki dnevnega reda :
Zapis s posveta je objavljen v Poročevalcu državnega sveta št. 8 z dne 24. 4. 2006. Poročilo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 7. 7. 2006. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti in na klop. Stališče Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal predsednik komisije Darko Fras. Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednje sklepe: Državni svet Republike Slovenije je na 45. seji, dne 14. 7. 2006, na osnovi prvega odstavka 85.a člena ter prvega in drugega odstavka 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) ter na podlagi javne razprave na temo Problematika varstva pred erozijo in hudourniki sprejel naslednje S K L E P E : Državni svet Republike Slovenije in Klub samostojnih podjetnikov Slovenije sta 23. januarja 2006 organizirala javno razpravo na temo Problematika varstva pred erozijo in hudourniki. Javna razprava je bila organizirana z namenom, da se predstavijo najbolj pereča vprašanja v zvezi z načrtovanjem in zagotavljanjem varnosti pred erozijo in hudourniki ter pridobijo predlogi glede nadaljnjega razvoja na področju zagotavljanja varnosti pred škodljivim delovanjem naravnih sil ter učinkovitega ukrepanja ob naravnih nesrečah. Državni svet ugotavlja, da se o varstvu pred naravnimi nesrečami, še posebej o varstvu pred delovanjem različnih vrst erozij in hudournikov, izven strokovnih krogov praktično ne govori, razen ko pride do naravne nesreče. Če želimo zmanjšati število naravnih nesreč ali vsaj ublažiti njihove posledice, bi morali načrtovati varstvo pred delovanjem erozije in hudournikov v času, ko je narava prizanesljiva in pozornost ni usmerjena zgolj v odpravljanje njihovih posledic. Zakonodaja na področju urejanja prostora in gospodarjenja z vodami je razdrobila odgovornost za izvajanje ukrepov zavarovanja pred erozijo in hudourniki in v veliki meri prenesla odgovornost za varnost pred erozijo in hudourniki na lokalne skupnosti ter z administrativnimi postopki močno otežila dostop do virov sredstev za izvajanje varstvenih ukrepov. Po mnenju Državnega sveta Republike Slovenije je treba veljavno zakonodajo spremeniti tako, da bo zagotovljena enovita odgovornost za izvajanje ukrepov varstva pred erozijo in hudourniki. V proračunu Republike Slovenije je treba zagotoviti več sredstev za varnost pred erozijo in hudourniki, pri čemer je treba razpoložljiva sredstva v prvi vrsti porabiti za preventivna varstva in za vzdrževanje obstoječih varovalnih objektov. Pri financiranju in izvajanju varovalnih ukrepov je treba izkoristiti tudi možnosti partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem. Naš cilj bi moral biti, da bo za varovanje pred poplavami, erozijo in hudourniki v vsakoletnem državnem proračunu zagotovljenih toliko sredstev, da se bomo vsaj približali deležu namenskih sredstev, kot ga poznajo druge države alpskega loka. Eden od ključnih dejavnikov zagotavljanja učinkovitejšega varstva pred erozijo in hudourniki je, da hudourniška območja ponovno dobijo usposobljenega gospodarja, ki bo odgovoren za gospodarjenje s hudourniki na celotnem območju. Ta koncept se je na našem ozemlju skozi zgodovino potrdil za najučinkovitejšega. Enotni usposobljeni gospodar bi moral ponovno vzpostaviti tesen stik z lokalnimi prebivalci, saj le-ti najbolje poznajo obstoječe razmere in tudi dinamiko morebitnih sprememb v okolici zaradi delovanja naravnih sil. Njihove informacije so pri načrtovanju in izvajanju ukrepov varstva pred erozijo in hudourniki neprecenljive. Državni svet Republike Slovenije poudarja, da je treba preseči administrativne meje vzdolž nižinskih vodotokov ter zagotoviti celovito gospodarjenje s prostorom. Pri načrtovanju trajnostnega razvoja lokalnih skupnosti je nujno upoštevati naravne ogroženosti vseh vrst, kar zahteva sodelovanje strokovnjakov z vseh področij, ki zadevajo urejanje prostora. Pri celovitem urejanju prostora je v luči zagotavljanja varnosti pred erozijo, hudourniki in poplavami treba jasno opredeliti objektivno odgovornost države in lokalne skupnosti ter tudi osebno odgovornost ljudi in institucij, ki ta prostor naseljujejo in koristijo, pri čemer je treba upoštevati zatečeno legalno stanje, zatečena nelegalna stanja pa čim prej sanirati. Državni svet Republike Slovenije tudi predlaga Vladi Republike Slovenije, da sprejme spremembe Uredbe o načinu opravljanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda (Ur.l. RS, št. 42/03, 121/04 in 67/05) in Uredbe o koncesiji za opravljanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda (Ur.l. RS, št. 42/03, 121/04 in 67/05) ter določi hudourniška območja kot posebno območje, na katerem se bodo enovito opravljale vse storitve javne službe s podelitvijo ene koncesije. Predlagani sklepi so bili sprejeti (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovanja za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). Predsednik je zaključil 45. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom ter vsem vabljenim zahvalil za sodelovanje in razpravo. |
|
| Povezane vsebine | |
 |
45. seja Državnega sveta Republike Slovenije |