|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 19. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
Podpredsednica je pričela 19. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je predsednik sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Seja se je začela ob 13. in zaključila ob 16.54 uri. Opravičili so se:
Na sejo so bili vabljeni:
Seje so se udeležili:
O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja. * * * S sklicem 14. 10. 2009 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
RAZŠIRITEV DNEVNEGA REDA Na klop so svetniki prejeli predlog kolegija Državnega sveta za razširitev dnevnega reda s točko
Podpredsednica je dala predlog za razširitev dnevnega reda na glasovanje. Predlagana razširitev je bila sprejeta (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za in nihče ni bil proti). Glede na sprejeto razširitev je podpredsednica predlagala naslednji DNEVNI RED:
Predlagan dnevni red je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti). 1. točka dnevnega reda: Odobritev zapisnika 18. redne in 12. izredne seje Državnega sveta Osnutek zapisnika 18. seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 14. 10. 2009. Ker podpredsednica ni prejela pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagala, da se o njem glasuje. Zapisnik 18. seje je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti). Osnutek zapisnika 12. izredne seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 14. 10. 2009. Ker podpredsednica ni prejela pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagala, da se o njem glasuje. Zapisnik 12. izredne seje je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).
2. točka dnevnega reda: Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov Po elektronski pošti 16. 10. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanje Bogomirja Vnučca v zvezi s subvencioniranjem energetske učinkovitosti večstanovanjskih objektov. Predlog sklepa so svetniki prejeli po elektronski pošti 16. 10. 2009 in na klop.
Podpredsednica je predlagala, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p : Državni svet Republike Slovenije je na 19. seji 21. 10. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanje državnega svetnika Bogomirja Vnučca v zvezi s subvencioniranjem energetske učinkovitosti večstanovanjskih objektov, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Bogomirja Vnučca in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Bogomirja Vnučca se glasi: Zakaj Vlada namesto, da namenja sredstva za nakup CO2 kuponov, ne nameni sredstev za subvencioniranje povečanja energetske učinkovitosti večstanovanjskih objektov?
Obrazložitev: Vse od sprejetja Kjotskega protokola je jasno, da bodo emisije toplogrednih plinov v prihodnje velik problem v vseh državah, predvsem pa v podpisnicah. Zahtevajo se konkretna zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Že od vsega začetka je jasno, da sta možna dva pristopa: prvič, celovito reševanje problema (investiranje v razvoj in novo infrastrukturo) in drugič, plačevanje kazni za prekoračitve in v prihodnje za vse emisije (ob tem, da problem zmanjševanja emisij še vedno ostaja). V objavljenem prispevku v Delu, z dne 3. 8. 2007, Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ugotavlja, da Slovenija ne izpolnjuje obvez iz Kjotskega sporazuma pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, ki se izraža v emisiji CO2. Popolnoma logično je vsakomur, tudi tistemu, ki se samo ljubiteljsko ukvarja z ekološkimi vprašanji, da Slovenija ne more doseči ciljev, ki se jim je kot država s podpisom mednarodnega sporazuma zavezala. V vsem tem času, kljub velikim besedam in načrtom, dejansko ni bil narejen noben korak, ki bi znatno prispeval k zmanjševanju toplogrednih plinov v Sloveniji. Ukrepi države so na tem področju prej kozmetične narave, kot pa usmerjeni k ciljem. Minister Karl Erjavec ugotavlja, da od dovoljenih emisij 18,8 milijona ton CO2 trenutno izpuščamo v ozračje 20 milijonov ton CO2. Zato bomo morali plačati v evropsko blagajno okoli 20 milijonov evrov letno, oziroma do leta 2012 skupno 80 milijonov evrov. To velja ob predpostavki, da bo prekoračitev emisij do leta 2012 enaka kot je danes ter cena za tono emitiranega CO2 nespremenjena. Ob naštevanju stroškov za emisije CO2, Minister Erjavec ni navedel dveh pomembnih dejstev: Večstanovanjski objekti predstavljajo več kot 30% vseh stanovanj, in so glede na energetsko učinkovitost med najslabšimi v Evropi. STOP and GO subvencije prinašajo več škode kot koristi. Tako se stanovalci, ki so nameravali investirati v termostatske radiatorske ventile in hidravlično uravnoteženje počutijo opeharjene, saj Ekosklad namenja denar za gradnja pasivnih hiš, investicije v fotovoltaiko, ipd., za stanovalce v večstanovanjskih objektih pa ne. Hiter izračun pove, da bi lahko samo pri polovici stanovanj (100.000 od 200.000 stanovanj) v večstanovanjskih objektih z ukrepi z vračilno dobo do 4 leta, kot so vgradnja termostatskih radiatorskih ventilov, hidravlično uravnoteženje in izolacija podstrešja prihranili kar 126.000 ton CO2 letno (100.000 * 0,02tCO2/m2 * 60m2 v povprečju na stanovanje = 126.000 ton CO2), s čimer bi prihranili kar 2 milijona evrov proračunskega denarja namenjenega za nedovoljene izpuste CO2.
* * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanj v roku 30 dni odgovori. Sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti). - - - Po elektronski pošti 19. 10. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanje Marijana Klemenca v zvezi s predlogom o uvedbi delnega sofinanciranja prevozov otrok s strani njihovih staršev. Predlog sklepa so svetniki prejeli po elektronski pošti 19. 10. 2009 in na klop. Podpredsednica je predlagala, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p : Državni svet Republike Slovenije je na 19. seji 21. 10. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca v zvezi s predlogom o uvedbi delnega sofinanciranja prevozov otrok s strani njihovih staršev, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca in predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca se glasi: Kakšno je vaše stališče o možnosti spremembe zakonodaje na področju financiranja brezplačnih prevozov otrok v osnovno šolo, v smeri delnega sofinanciranja prevozov otrok s strani njihovih staršev? Obrazložitev: Po 56. členu Zakona o osnovni šoli (Zakon o osnovni šoli (ZOsn), Ur.l. RS, št. 12/1996 spremembe: Ur.l. RS, št. 33/1997, 54/2000 Odl.US: U-I-72/96, 59/2001, 71/2004, 23/2005-UPB1, 53/2005, 70/2005-UPB2, 60/2006 (63/2006 popr.), 81/2006-UPB3, 102/2007) ima vsak učenec pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole. Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v 1. razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. Sredstva za zagotavljanje brezplačnega prevoza otrok v šolo se zagotavljajo iz sredstev lokalnih skupnosti (82. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) (Ur.l. RS, št. 12/1996 (23/1996 popr.), spremembe: Ur.l. RS, št. 101/1999 Odl.US: U-I-215/96, 22/2000-ZJS, 64/2001, 101/2001 Odl.US: U-I-68/98-42, 108/2002, 14/2003-UPB1, 34/2003, 55/2003-UPB2, 79/2003, 115/2003-UPB3, 65/2005, 98/2005-UPB4, 117/2005 Odl.US: U-I-240/04-11, 129/2006, 16/2007-UPB5, 101/2007 Odl.US, 36/2008, 22/2009 Odl.US: U-I-205/07-10, 55/2009 Skl.US: U-I-356/07-13, 58/2009 (64/2009 popr., 65/2009 popr.)). V praksi se dogaja, da je v proračunu srednje velike lokalne skupnosti zagotovljeno za namen prevozov otrok približno 500.000,00 EUR. Eden od problemov pri prevozih pa je ta, da otroci ne koristijo teh prevozov v taki meri, kot bi pričakovali. Pretežno starši vozijo otroke v šolo in iz šole, tako da se avtobusnih prevozov poslužuje le redko kdo. Lokalne skupnosti pa plačujejo pogodbene obveznosti do prevoznikov. Predlagam uvedbo plačila, in sicer sofinanciranje prevozov otrok s strani njihovih staršev vsaj do polovice. To bi omogočilo jasen pregled nad tem, kateri otroci resnično potrebujejo prevoz in kateri ne. S tem bi se tudi znižale pogodbene obveznosti do prevoznikov. Tako prihranjena sredstva pa bi bilo mogoče v trenutnem času recesije preusmeriti v socialne transfere. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanj v roku 30 dni odgovori.
Sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Po elektronski pošti 19. 10. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanje Marijana Klemenca v zvezi z možnostjo spremembe postopkov z odprtimi in zaprtimi javnimi razpisi. Predlog sklepa so svetniki prejeli po elektronski pošti 19. 10. 2009 in na klop. Vprašanje je obrazložil Marijan Klemenc. V razpravi so sodelovali Cvetko Zupančič, Vincenc Otoničar, Jože Mihelčič, Jože Korže. Podpredsednica je predlagala, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p : Državni svet Republike Slovenije je na 19. seji 21. 10. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca v zvezi z možnostjo spremembe postopkov z odprtimi in zaprtimi javnimi razpisi, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca se glasi: Kakšno je vaše stališče o možni spremembi postopkov z odprtimi javnimi razpisi v smeri določitve roka za vložitev dokumentacije nekaj časa po objavi javnega razpisa, kar bi predstavljalo poenotenje meril za vse, ki se nanj prijavljajo? Obrazložitev Zakon o kmetijstvu (ZKme-1) (Ur.l. RS, št. 45/2008) v 51. členu razlikuje med odprtim in zaprtim javnim razpisom in določa, da se vloge pri odprtem javnem razpisu odpirajo in obravnavajo ter se zahteva odprava pomanjkljivosti po vrstnem redu oddaje vlog. Pri zaprtem javnem razpisu pa se odpiranje, obravnava in zahteve odprave pomanjkljivosti potekajo sočasno. Drugi odstavek istega člena določa dodeljevanje sredstev. Sredstva za posamezni ukrep se dodeljujejo do porabe sredstev: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavlja javne razpise na podlagi omenjenega zakona in Uredb, ki ustrezajo področjem, na katera se nanaša vsebina razpisa. V javnem razpisu so določeni pogoji za dodelitev sredstev in rok, v katerem se oseba prijavi. Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja odpira in obravnava vloge ter zahteva odpravo njihovih pomanjkljivosti po vrstnem redu oddaje vlog oziroma po vrstnem redu prejema popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisana merila, do porabe razpisanih sredstev v okviru javnega razpisa. Pri tovrstni ureditvi neredko prihaja do zlorab, saj določeni subjekti pogosto izvedo za razpis še preden je ta uradno objavljen, kar jim daje neupravičeno prednost pred tistimi, ki zanj izvedo po uradni poti. Kandidati, ki že predhodno izvejo za razpis imajo tako možnost že prej zbrati vso potrebno dokumentacijo in tako vložiti popolno vlogo pred ostalimi, kar jim pri obravnavi in dodelitvi sredstev daje veliko prednost. Prav bi bilo, da bi se za vse javne razpise uveljavilo splošno pravilo po katerem bi Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja objavila razpis, kjer bi imeli vlagatelji npr. teden dni časa da pripravijo dokumentacijo, naslednji teden pa bi začel teči rok za njeno vložitev. Ker bi se obravnava vlog začela po preteku tega roka, bi se vsi vlagatelji obravnavali po enakih merilih in nihče ne bi mogel izkoriščati neupravičenih prednosti. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanj v roku 30 dni odgovori. Sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Po elektronski pošti 20. 10. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Jožeta Mihelčiča glede zaščite vodnih virov v Beli Krajini. Predlog sklepa so svetniki prejeli po elektronski pošti 20. 10. 2009 in na klop. Podpredsednica je predlagala, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p : Državni svet Republike Slovenije je na 19. seji 21. 10. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Mihelčiča glede zaščite vodnih virov v Beli Krajini, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Mihelčiča in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državnega svetnika Jožeta Mihelčiča se glasijo:
Obrazložitev: Belokranjske občine Črnomelj, Metlika in Semič so že 12. 12. 2006 posredovale Ministrstvu za okolje in prostor pobudo za zaščito vodnih virov na območju Blatnika pri Črmošnjicah in Brezovice. Ministrstvo za okolje in prostor jih je s posebnim dopisom seznanilo, da je pobudo sprejelo in da bo pristopilo k pripravi akta. Kolikor nam je poznano so bile pripravljene tudi nekatere strokovne podlage, predstavniki ministrstva dajejo ustna zagotovila, da se akt pripravlja, ob tem se izgovarjajo na preobremenjenost, obenem pa se sprejem akta odmika v nedogled. Zaskrbljujoče je, da na zelo propustnem kraškem območju, najpomembnejših in edinih virov z zadostnimi zalogami pitne vode, očitno nemoteno obratujejo in se preko vseh še sprejemljivih mej širijo trije kamnolomi. Za enega od njih je Občinski svet Občine Semič sprejel odlok, vendar ga lastnik pri izkoriščanju ne upošteva, za druga dva pa do sedaj kljub poskusom ni bil sprejet noben občinski akt. Kamnolomi predstavljajo potencialno grožnjo za zaloge pitne vode, nahajajo se na obrobju območja Kočevskega roga, posledice izkoriščanja pa so vidne tudi na močno poškodovanih cestah na območju kamnolomov. * * * Sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). _ _ _ Po elektronski pošti 16. 10. 2009 in na klop so svetniki prejeli pobudo prof. dr. Janvita Goloba v zvezi s konverzijo ruskega klirinškega dolga v nakup plinsko-parne termoelektrarne. Predlog sklepa so svetniki prejeli po elektronski pošti 16. 10. 2009 in na klop. Pobudo je obrazložil prof. dr. Janvit Golob. V razpravi je sodeloval Boris Šuštaršič. Podpredsednica je predlagala, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p : Državni svet Republike Slovenije je na 19. seji 21. 10. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval pobudo v zvezi s konverzijo ruskega klirinškega dolga v nakup plinsko-parne termoelektrarne, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira pobudo prof. dr. Janvita Goloba in predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in nanjo odgovori. Pobuda državnega svetnika prof. dr. Janvita Goloba se glasi: Preostanek klirinškega dolga z Rusijo v višini 80 mio USD naj se uporabi za nakup plinsko-parne termoelektrarne. Obrazložitev: Zapiranje dolga Ruske federacije do Republike Slovenije določa Sporazum med Vlado Ruske federacije in Vlado Republike Slovenije o ureditvi dela obveznosti nekdanje ZSSR, ki pripada Republiki Sloveniji, po obračunih povezanih z blagovnim prometom med nekdanjo ZSSR in nekdanjo SFRJ. Sporazum je bil podpisan novembra 2007 in določa triletno obdobje, v katerem bo dolg Ruske federacije do Republike Slovenije poravnan v blagu. Po izteku tega obdobja sporazum določa, da ruska stran preostanek dolga poravna v denarju. Kot je znano, sporazum določa, da se seznam blaga in storitev, ki so predmet zapiranja klirinškega salda uskladi med Ministrstvom za gospodarstvo Republike Slovenije ter Ministrstvom za finance Ruske federacije in Ministrstvom za ekonomski razvoj in trgovino Ruske federacije. Republika Slovenija lahko preostanek klirinškega dolga z Rusijo v višini 80 mio USD uporabi za nakup plinsko-parne termoelektrarne, ki jo proizvaja firma Silovi mašini (Power machine) iz Sankt Petersburga. Predlog za konverzijo blaga je bil podan že leta 2004 in je skladen z odločitvijo države, da se v Trbovljah postavi plinsko-parna termoelektrarna. To temelji na dejstvu, da je Republika Slovenija pričela z državnim prostorskim postopkom za umestitev tovrstnega objekta na lokaciji Termoelektrarne Trbovlje. Pobuda je skladna z Nacionalnim energetskim programom, z mednarodnimi obveznostmi Republike Slovenije pri zniževanju toplogrednih plinov in z odločitvijo vlade, da začne s postopkom prostorskega načrta za umestitev tovrstne termoelektrarne na lokaciji Trbovlje. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanjo v roku 30 dni odgovori. Sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). _ _ _ Po elektronski pošti 19. 10. 2009 in na klop so svetniki prejeli pobudo Jožeta Mihelčiča v zvezi s spremembo Zakona o vojnih veteranih. Predlog sklepa so svetniki prejeli po elektronski pošti 19. 10. 2009 in na klop. V razpravi so sodelovali Cvetko Zupančič, Jože Mihelčič, Alojz Kovšca. Podpredsednica je predlagala, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p : Državni svet Republike Slovenije je na 19. seji 21. 10. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval pobudo v zvezi s spremembo Zakona o vojnih veteranih, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira pobudo Jožeta Mihelčiča in predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da pobudo preučita in nanjo odgovorita. Pobuda državnega svetnika Jožeta Mihelčiča se glasi: V Zakonu o vojnih veteranih (ZVV-UPB2, Uradni list RS, št. 59/2006 - uradno prečiščeno besedilo), se veteranski dodatek preimenuje v veteransko rento (členi 8 -12). Predlagam, da se Zakon o vojnih veteranih v 8., 9., 10. in 12. členu spremeni tako, da pravica do veteranskega dodatka ne bo več obravnavana kot socialna kategorija, ampak se veteranski dodatek preimenuje v veteransko rento, do katere bodo upravičeni vsi, ki jim je na podlagi navedenega zakona priznan status vojnega veterana, so starejši od 50 let in so za navedeni dodatek oziroma rento zaprosili. Osnova za izplačilo 100% rente bi znašala 477,93 €, višina pa bi bila določena na podlagi razmerij med kategorijami vojnih veteranov v sedanjem 10. členu zakona. Obrazložitev: V skladu z sedaj veljavnim 8., 9., 10. in 12. členom Zakona o vojnih veteranih je veteranski dodatek obravnavan kot socialna kategorija, do katerega so upravičene osebe, ki jim je v skladu z navedenim zakonom priznan status vojnega veterana, so starejše od 50 let in če v njihovih družinah dohodek na družinskega člana ne presega cenzusne osnove določene v zakonu o invalidnosti in znaša za leto 2009 477,93 €. Prepričan sem, da bi bilo prav, da je pravica do veteranske rente pogojena s statusom, ki je pridobljen na osnovi zaslug pri obrambi naše domovine v vseh v zakonu navedenih vojnah, ne pa z socialnim statusom vojnih veteranov in njihovih družin (ko na višino dodatka vpliva celo s pogodbo dogovorjen preužitek, osnova za veteranski dodatek pa je postavljena celo pod uradno mejo revščine). Pravica do veteranske rente- dodatka je pridobljena na osnovi udeležbe pri obrambi domovine in nikakor ne sme biti pogojena s socialnim statusom. Znani so primeri, ko so vojni veterani zaradi različnih razlogov ostali brez zaposlitve ali se na drug način znašli v osebni stiski, pa niso upravičeni do veteranskega dodatka, če dohodek na člana v družini oz. gospodinjstvu presega osnovo, ki je v letu 2009 določena v višini 477,93 €, ne glede na to, kdo je ta dohodek ustvaril. Tak način obravnave vojne veterane potiska v še težji, ponižujoč položaj in v odvisnost od svojih partnerjev, otrok ali drugih oseb Na podlagi navedenega predlagam, da se k spremembi zakona pristopi čimprej. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da pobudo preučita in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanjo v roku 30 dni odgovorita.
Sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti). _ _ _ Po elektronski pošti 20. 10. 2009 in na klop so svetniki prejeli pobudi Jožeta Mihelčiča v zvezi s pripravo Predloga zakona o podpori Beli Krajini z vsemi obkolpskimi občinami. Predlog sklepa so svetniki prejeli po elektronski pošti 20. 10. 2009 in na klop. Pobudo je obrazložil Jože Mihelčič. Podpredsednica je predlagala, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p : Državni svet Republike Slovenije je na 19. seji 21. 10. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval pobudi državnega svetnika Jožeta Mihelčiča v zvezi s pripravo Predloga zakona o podpori Beli Krajini z vsemi obkolpskimi občinami, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira pobudi državnega svetnika Jožeta Mihelčiča in predlaga Vladi Republike Slovenije in Službi Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da pobudi preučita in nanju odgovorita. Pobudi državnega svetnika Jožeta Mihelčiča se glasita:
Obrazložitev: Pred leti je bil v Državnem zboru sprejet zakon, na podlagi katerega je bila dodeljena pomoč zasavskim občinam, sedaj pa je v državnozborskem postopku predviden sprejem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji. Verjamemo, da je Pomurje potrebno pomoči in upamo, da bo zaradi sprejetega zakona Pomurcem pomoč bolj dostopna in učinkovita. Obenem pa smo tako Belokranjci kot tudi prebivalci drugih obkolpskih občin razočarani in prizadeti, ker sta tako Vlada kot Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko zamudili priložnost, da predložita v sprejem podporno in razvojno naravnan zakon, s katerim bi zajeli vse manj razvite regije v Republiki Sloveniji, tudi Belo Krajino in obkolpske občine, ki po vseh kazalcih razvitosti krepko zaostajajo za razvojem v razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija kot tudi v državi. Bela Krajina, stisnjena med reko Kolpo s šengensko zaprto mejo, Kočevski rog in Gorjance, brez ustrezne cestne, železniške, telekomunikacijske in tudi energetske povezave, s slabo razvito komunalno infrastrukturo, z industrijo, ki jo je kriza najbolj prizadela - livarstvo v Občini Črnomelj, tekstilna industrija v Občini Metlika in proizvodnja kondenzatorjev v Občini Semič, kjer se dnevno izgubljajo delovna mesta in se stopnja brezposelnosti giblje od 12,3 do 15 % , osebni dohodki pa so daleč pod povprečjem v Republiki Sloveniji, potrebuje in tudi pričakuje pomoč države. Nujno je zagotoviti izgradnjo ceste 3. razvojne osi, povezati Črnomelj, Metliko in Semič preko Gorjancev z avtocesto, obnoviti tako imenovano Partizansko magistralo, ki je že preko 30 let v izgradnji, posamezni odseki še niso niti zgrajeni, ko so drugi že popolnoma uničeni, zagotoviti ustrezno elektroenergetsko varnost. Z ustreznimi davčnimi olajšavami in finančnimi vzpodbudami zagotoviti razvoj podjetništva v Beli krajini, odpirati nova delovna mesta, predvsem za mlade, izobražene, ki se po končanem šolanju v večini ne vračajo, saj zanje ni ustreznih delovnih mest. Tudi belokranjsko kmetijstvo, kolikor ga je še ostalo, je potrebno posebne obravnave, tako zaradi kraških, kamnitih zemljišč, ki so v večini neprimerna za intenzivno kmetijsko pridelavo, vinogradništva, ki doživlja eno najhujših kriz, zapuščenih in zaraščenih kočevarskih vasi (samo na področju Občine Semič jih je skupaj 28), kot tudi zaradi preprečitve nadaljnjega opuščanja kmetovanja. Dodatno so problemi v Beli krajini zaostreni tudi zaradi delitve sredstev iz kohezijskih skladov v razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija, kjer je bil z preglasovanjem spremenjen način razdelitve sredstev, zaradi česar je Bela krajina dobila preko 2 mio € manj denarja, kot ga je pričakovala in zaradi česar Občini Semič, kjer je brezposelnost najvišja, osebni dohodki pa najnižji, niso bila odobrena sredstva za sofinanciranje programa, s katerim bi bilo zagotovljenih 33 novih delovnih mest. Pričakujemo, da bodo v prihodnje sprejeti kriteriji, ki ne bodo dopuščali takih anomalij. Koriščenje že odobrenih sredstev za izgradnjo tako imenovanega belokranjskega vodovoda 2. faza pa je blokirano, zaradi pritožb na razpisih neizbranih izvajalcev. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije in Službi Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da pobudi preučita in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanju v roku 30 dni odgovorita. Sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). _ _ _ Po elektronski pošti 19. 10. 2009 in na klop so svetniki prejeli pobudo Komisije za državno ureditev v zvezi z možnostmi o seznanitvi Državnega sveta z osnutki predpisov v postopku priprave. Predlog sklepa so svetniki prejeli po elektronski pošti 19. 10. 2009 in na klop. Podpredsednica je predlagala, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p : S K L E P : Državni svet podpira pobudo Komisije za državno ureditev in predlaga Vladi Republike, da pobudo preuči in nanjo odgovori. Pobuda Komisije za državno ureditev se glasi: Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije, da prouči možnosti seznanitve Državnega sveta z osnutki predpisov v postopku priprave, medresorskem usklajevanju in v vladnem postopku, pred sprejetjem dokončnega besedila na seji Vlade Republike Slovenije. Obrazložitev: Komisija Državnega sveta za državno ureditev je na svoji 42. seji, dne 15. 10. 2009 na podlagi 66. člena Poslovnika Državnega sveta sprejela navedeno pobudo in jo predlaga Državnemu svetu Republike Slovenije v sprejem in posredovanje Vladi Republike Slovenije. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanjo v roku 30 dni odgovori. Sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Po elektronski pošti 19. 10. 2009 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanji državnega svetnika Rastislava Revna v zvezi z izvajanjem Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami. - - - Po elektronski pošti 21. 10. 2009 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za promet na pobudo državnega svetnika Draga Žure za zakonsko ureditev omejitve vožnje po levem pasu avtoceste. - - - Za vprašanja in pobude, na katera po preteku 30-dnevnega roka še nismo prejeli odgovorov, bomo posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma organe. 3. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 122/2009 z dne 30.09.2009. Poročevalec Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Darko Fras je pojasnil stališče komisije. Podredsednica je predlagala, da Državni svet sprejme naslednje mnenje. M N E N J E k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije (ZGMRS-A) - prva obravnava Državni svet podpira predlog zakona kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo. Državni svet poudarja, da predlog zakona daje pravno podlago za financiranje nalog Mestne občine Ljubljana kot glavnega mesta, ki je atribut državnosti in ki jih ne opravlja nobena druga občina. Ob tem Državni svet opozarja na stališče Državnega sveta prejšnjega mandata, ki je ob obravnavi Zakona o financiranju občin menil, da je treba vprašanje financiranja dodatnih nalog Mestne občine Ljubljana kot glavnega mesta in upravnega središča Slovenije rešiti v okviru Zakona o glavnem mestu, ki daje pravno podlago za sklenitev dogovora med predsednikom vlade in županom, s katerim se ocenijo finančne posledice. Ocena potrebnih proračunskih sredstev za uresničevanje predlaganih sprememb in dopolnitev zakona za leta vnaprej ni možna, so pa sredstva v višini 15 milijonov evrov za naslednji dve leti zagotovljena v državnem proračunu. Državni svet opozarja na nujnost zagotavljanja ustreznega nadzora nad gospodarnostjo in namenskostjo porabe sredstev, ki jih bo Mestna občina Ljubljana kot glavno mesto in ne kot enota lokalne samouprave prejela na podlagi tega zakona. * * * Državni svet je ob obravnavi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Sloveniji sprejel dodaten s k l e p: Ker v javnosti zaradi medijskega poročanja o stanju zadolženosti slovenskih občin prevladuje prepričanje o njihovi prezadolženosti, čeprav jih je le nekaj preseglo zakonsko določeno mejo zadolženosti, Državni svet predlaga Vladi, da poda celovito informacijo o realnem stanju zadolženosti občin. Predlagano mnenje je bilo sprejeto (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti). 4. točka dnevnega reda: Predlog zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 Predlog zakona so prejeli na klop. Podredsednica je predlagala, da Državni svet najprej glasuje o amandmaju Interesne skupine lokalnih interesov, ki se glasi: Na drugi strani se za drugim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: "Državni svet predlaga, da se sredstva, ki so predvidena za ustanavljanje regijskih središč, vlaganja v infrastrukturo in povrnitev plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost, ki so po našem mnenju nerealno ocenjena (69 milijonov evrov za 1000 novih delovnih mest), preusmerijo v spodbujanje tistih dejavnosti, ki so v Pomurju prepoznane kot naravne danosti oziroma prednosti (kmetijstvo, turizem, geotermalna energija)." Amandma je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 2 pa sta bila proti).
Podredsednica je predlagala, da Državni svet sprejme naslednje mnenje skupaj s sprejetim amandmajem: Državni svet Republike Slovenije je na 19. seji 21. 10. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k Predlogu zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 - 2015 (ZRPPR1015) - nujni postopek Državni svet podpira predlog zakona, saj je Pomurska razvojna regija glede na kazalce razvitosti ter z vidika ustavnega načela socialne države in solidarnosti z ljudmi v sedanji finančni in gospodarski krizi potrebna pomoči države. Ob podpori pa Državni svet opozarja na odnos predlaganega zakona, s katerim se parcialno rešujejo razvojni problemi ene razvojne regije, do veljavnega Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-1), ki sistemsko ureja področje spodbujanja regionalnega razvoja kot temeljne sestavine razvojne politike v naši državi. Po mnenju Državnega sveta bi kazalo Predlog zakona o razvojni podpori v Pomurski regiji v obdobju 2010 - 2015 dopolniti z jasnejšo definicijo tega odnosa, da ne bi prišlo do diskriminacije ostalih manj razvitih statističnih oziroma razvojnih regij in subregij. Državni svet opozarja tudi na mnenje Zakonodajno pravne službe Državnega zbora, ki je ob podobnem mnenju opozorila, da predlog zakona ne določa meril ali pogojev, ki bi pomenili izjemo od uveljavljene ureditve v ZSRR-1. Državni svet se strinja z mnenjem Zakonodajno pravne službe Državnega zbora, da bi predlog zakona z vidika ustavnega načela pravne države in enakosti pred zakonom lahko bil ustavno sporen, ker ne predstavlja sistemske zakonske ureditve področja regionalne razvojne politike. Po mnenju Državnega sveta pomeni nov koncept uresničevanja regionalne politike neke vrste nezaupnico veljavni ureditvi področja regionalne razvojne politike države. Državni svet pričakuje, da bosta Vlada in Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko pripravili oceno stanja in analizo za vse statistične oziroma razvojne regije ter na podlagi tega pristopili k pripravi sistemskih rešitev, saj se tudi ostale regije oziroma drugi deli Slovenije (npr. Bela krajina, Notranjsko - kraška regija) soočajo z razvojnimi problemi, ki so se v času finančne in gospodarske krize še povečali. Po mnenju Državnega sveta bi se moral zakon dopolniti v smeri opredelitve večje vloge Regionalne razvojne agencije Pomurske regije in še posebej Sveta Pomurske razvojne regije, ki v skladu s sistemskim Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja predstavlja organ odločanja občin na ravni razvojne regije in s tem ključnega nosilca sprejemanja odločitev o razvojnih ciljih Pomurske regije. Hkrati Državni svet daje v preučitev predlog, da bi imela projektna pisarna Vlade, ki naj bi v Pomurski regiji delovala začasno, manjšo vlogo, saj bi tak pristop na eni strani pomenil večjo odgovornost lokalnega oziroma regionalnega okolja za sprejete odločitve, na drugi strani pa korak od centralističnega k decentralističnemu načinu odločanja. Glede na predlagan nabor ukrepov, predviden obseg sredstev in virov zanje se Državnemu svetu postavlja vprašanje, kolikšna bo dejanska dodana vrednost tega projekta za Pomurje ob že sprejetih ukrepih regionalne politike po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, obenem se tudi sprašuje, ali predlagane rešitve ne pomenijo le podvajanje že veljavnih razvojnih programov oziroma sprejetih razvojnih ukrepov. Državni svet predlaga, da se sredstva, ki so predvidena za ustanavljanje regijskih središč, vlaganja v infrastrukturo in povrnitev plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost, ki so po našem mnenju nerealno ocenjena (69 milijonov evrov za 1000 novih delovnih mest), preusmerijo v spodbujanje tistih dejavnosti, ki so v Pomurju prepoznane kot naravne danosti oziroma prednosti (kmetijstvo, turizem, geotermalna energija). Za Pomurje je ključnega pomena čim večje število neposredno ustvarjenih novih delovnih mest v čim krajšem obdobju v sektorjih, v katerih bodo prinesla večjo dodano vrednost. Ne glede na to pa razvojna podpora države brez sodelovanja ključnih nosilcev odločanja v regiji, ki bodo sposobni usmeriti razvojne spodbude v prave projekte, ne bo imela nobenega učinka na blaženje in odpravo težkih gospodarskih in socialnih razmer v Pomurju. Glede na javno objavljene podatke o raziskavi v zvezi z znanjem učencev na pomurskih osnovnih šolah, Državni svet predlaga, da bi v okviru predvidenega medpodjetniškega izobraževalnega centra izvajali program dodatnega usposabljanja učiteljev v osnovnih šolah tako, da bi prenašali znanje (pedagoško, andragoško, strokovno) iz okolja z več znanja v okolje, kjer ga je manj. Predloženo besedilo Zakona o razvojni podpori Pomurske regije v obdobju 2010 2015 naj se dopolni v smeri mnenja oziroma opozoril in konkretnih pripomb Zakonodajno pravno službe Državnega zbora, katere Državni svet podpira. Predlog mnenja je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
5. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah Zakona o poslancih Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 120/2009 z dne 24.09.2009. Na klop so državni svetniki prejeli tudi amandma Interesne skupine negospodarskih dejavnosti k predlogu mnenja. Stališče Komisije za državno ureditev je podal član komisije Darko Fras. Predstavnik Interesne skupine dr. Zoltan Jan je podal staliče. V razpravi so sodelovali Rastislav Jože Reven, Vincenc Otoničar, Darko Fras, Marijan Klemenc, Darko Fras (replika), prof. dr. Janvit Golob, Branimir Štrukelj, Jože Korže, Milan Ozimič, Mihael Jenčič, Peter Požun, Alojz Kovšca, dr. Andrej Rus, mag. Blaž Kavčič. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme amandma Interesne skupine negospodarskih dejavnosti, ki se glasi: V predlogu mnenja Državnega sveta k Predlogu zakona o poslancih se na drugi strani v četrtem odstavku črta naslednji stavek: "Ob zasnovi pokrajin bi kazalo istočasno nadgraditi vlogo in položaj Državnega sveta v smeri njegove okrepitve v odnosu do Državnega zbora." Obrazložitev: Državni svet Republike Slovenije deluje kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov in kot tak učinkovito in kvalitetno zastopa različne družbene strukture v Republiki Sloveniji. Interesna skupina meni, da zgoraj navedeni stavek odpira problematiko, ki ni predmet obravnavanega zakonskega predloga in prejudicira predloge za ustavne spremembe, povezane s položajem Državnega sveta Republike Slovenije v strukturi državne ureditve. Izločanje interesnih dejavnosti iz strukture Državnega sveta bi namreč pomenilo onemogočanje dobršnemu segmentu družbe sodelovati in vplivati na zakonodajno vejo oblasti. S tem bi se zmanjšala tudi stopnja demokratizacije družbe in izgubila specifična ureditev drugega doma, ki v svetu vzbuja največ zanimanja. Amandma je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, 12 pa jih je bilo proti).
Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji predlog mnenja skupaj s sprejetim amandmajem: Državni svet Republike Slovenije je na 19. seji 21. 10. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k Predlogu zakona o spremembah Zakona o poslancih (ZPos-D) - skrajšani postopek Državni svet ne podpira predloga zakona. Državni svet opozarja, da so bili že v preteklih mandatih podani predlogi o ločitvi poslanske in županske funkcije. V razpravah so bila prisotna tako med strokovno javnostjo kakor med političnimi strankami različna mnenja glede ločitve funkcij. Neenotnost stališč se je izkazala tudi ob javni razpravi o vladnem predlogu Zakona o integriteti v javnem sektorju, ki je sprva vseboval podobne rešitve. Tudi na ravni EU niso določeni enotni standardi in se ureditve glede nezdružljivosti funkcij na državni in lokalni ravni v državah članicah EU med seboj precej razlikujejo. Evropska listina lokalne samouprave določa le, da naj se nezdružljivost funkcij na lokalni ravni določijo z zakonom ali s temeljnimi pravnimi načeli. Iz ustavnopravnega vidika utemeljitev predloga zakona sledi ustavnima načeloma delitve oblasti in samostojnosti zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti ter neodvisnosti in samostojnosti lokalne samouprave, vendar pa dosedanja praksa kaže, da konfliktov ni. Predlog zakona ne izhaja iz analize problematike, ki bi terjale ustreznejše rešitve. Tudi obrazložitev predloga zakona ne navaja problemov zaradi sočasnega izvrševanja obeh funkcij, ampak predlagatelji navajajo, da so "kritični do hkratnega opravljanja funkcije poslanca državnega zbora in funkcije na lokalni, občinski ravni." Ločitev poslanske in županske funkcije je opredeljena v Koalicijskem sporazumu o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandat 2008-2012, kar napeljuje na povem drugačne vzgibe za motiviranost predloga. Predlog zakona po mnenju Državnega sveta predstavlja parcialno rešitev, ki gre na škodo lokalne samouprave in ne v njeno korist. S parcialnim načinom reševanja tega vprašanja bomo namesto avtonomne lokalne samouprave dobili odvisne občine, kar se danes že odraža s prenašanjem nalog na občine brez zagotavljanja finančnih sredstev. Župani poslanci se na področju lokalne samouprave srečujejo s konkretnimi problemi in lahko predlagajo konkretne možne sistemske rešitve in so lahko zgolj moteč element za strankarske interese. Pri volitvah poslancev v Državni zbor volivci običajno ne volijo poslance - župane kot člane političnih strank, ampak v največji meri iz zaupanja in spoštovanja do njihovega dela v lokalnem okolju. Volivci v svojih okoljih vedo, kako kdo uresničuje svojo funkcijo in mnenja izrazijo na volitvah. Z vidika okolja so lahko volitve predvidljive. V nekaterih primerih, ko poslanci opravljajo svojo funkcijo več mandatov zapored, so lahko tudi odtujeni od problemov vsakodnevnega življenja v lokalni skupnosti. Zato je posebnega pomena povezanost med odločanjem in poznavanjem problematike v življenju, praksi. Praksa kaže na pomembnost neposredne vključenosti županov poslancev v proces priprave in sprejemanja zakonodaje ter njihovega sodelovanja pri usklajevanju dogovorov z izvršilno vejo oblasti (npr. dogovor o višini povprečnih stroškov za financiranje zakonsko določenih nalog), saj so bolj učinkoviti pri zagotavljanju interesov občin kot pa župani v okviru obeh reprezentativnih združenj občin. Dopolnjevanje funkcij lahko doprinese k boljšim rešitvam na sistemski ravni. Župani poslanci, ki se pri opravljanju funkcije na lokalnem nivoju srečujejo s konkretnimi problemi, lahko s svojimi predlogi pripomorejo k sprejemanju boljše zakonodaje. Zakonska ureditev nezdružljivosti funkcije župana in poslanca bi bila možna le ob sistemski nadgradnji drugega nivoja lokalne samouprave z vzpostavitvijo finančno avtonomnih pokrajin, s čimer bi interesom lokalne samouprave omogočili bolj učinkovito vlogo v okviru zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Ob zasnovi pokrajin bi kazalo istočasno nadgraditi vlogo in položaj Državnega sveta v smeri njegove okrepitve v odnosu do Državnega zbora. Poleg tega bi kazalo razmisliti o celovitosti sistemskih rešitev nezdružljivosti funkcij na vseh nivojih (npr. tudi župana in ravnatelja javnega zavoda). Državni svet meni, da je predlagana nezdružljivost funkcije poslanca s funkcijo podžupana nesmiselna, saj ima slednji pristojnosti v okviru pooblastil, ki mu jih da župan. Državni svet poudarja, da v kriznem obdobju, v katerem se nahajamo, ljudje rešujejo svoje eksistenčne probleme v domačem, lokalnem okolju, zato je toliko bolj pomembno sodelovanje in iskanje skupnih rešitev na vseh ravneh. Predlog mnenja ni bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 12 jih je glasovalo za, 16 pa jih je bilo proti). - - - 6. točka dnevnega reda: Predlog zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 125/2009 z dne 02.10.2009. Predstavnica predlagateljev zakona mag. Helena Kamnar, državna sekretarka na Ministrstvu za finance je podala obrazložitev. Poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide dr. Janvit Golob je pojasnil stališče. Predstavniki interesnih skupin mag. Dušan Semolič, Branimir Štrukelj, Rastislav Jože Reven, Jože Korže, Bojan Papič, Boris Šuštaršič, Zoltan Jan so podali stališče. Glede na razpravo je podala kratko obrazložitev mag. Helena Kamnar, državna sekretarka na Ministrstvu za finance. V razpravi so sodelovali Rastislav Jože Reven, Boris Šuštaršič, Marijan Klemenc. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji predlog mnenja: Državni svet Republike Slovenije je na 19. seji 21. 10. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k Predlogu zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize Državni svet predlog zakona podpira. Vlada Republike Slovenije je ob predložitvi predlogov proračunov za leti 2010 in 2011 pripravila tudi kratkoročne ukrepe, ki temeljijo na zmanjševanju javnofinančnih odhodkov in ki naj bi pomenili prilagoditev slabim gospodarskim razmeram. Interventni ukrepi veljajo le v letu 2010 in bodo po zagotovilih vlade zmanjšali tveganja za stabilnost javnih financ v času finančne krize, pri čemer pa se pripravljajo rešitve, ki bodo pripeljale do sprememb na področjih pokojninskega in zdravstvenega sistema ter delovanja javnega sektorja. Da bi se ohranil obseg izdatkov na ravni letošnjega leta in bi se s tem omogočilo izvrševanje proračuna v letu 2010, je po mnenju vlade nujni pogoj sprejetje interventnih ukrepov. Zagotavljanje vse večjih sredstev za plače, socialne transfere in veljavni način usklajevanja pokojnin namreč zahteva spremembe, ki bi posegle v izdatke za druge javne funkcije ali pa povečale davčno breme. Da do tega ne bi prišlo je potrebno v letu 2010 prilagoditi način določanja obveznosti države, ki javnofinančnega primanjkljaja ne bo znatno povečal. Državni svet se strinja, da je vzdržnost javnih financ brez interventnih ukrepov vprašljiva. Opozarja pa, da bi poleg kratkoročnih ukrepov vlada morala temeljito razmisliti ter pripraviti projekcije, kako zmanjšati vse večji primanjkljaj. Rezerve so po mnenju Državnega sveta v učinkovitejšem načinu pridobivanja in porabe evropskega proračunskega denarja, v vzpostavitvi sistema, ki bo poleg davka iz dela uspešno zajemal tudi pobiranje drugih davkov, povezanih predvsem s sivo ekonomijo. Pri tem bi bilo potrebno predlagati ukrepe ekonomske politike, ki bi vodili v postopno vključevanje pridobitnih dejavnosti v legalno gospodarstvo. Prav tako bi bilo potrebno več pozornosti in napora nameniti učinkovitejšemu prenosu znanja iz javnega v realni sektor, kot predpogoju za ustvarjanje večje dodane vrednosti . Nadalje Državni svet ocenjuje, da interventni zakon prihaja prepozno in da Vlada Republike Slovenije zamuja z gospodarskimi in finančnimi ukrepi, ki bi zagotavljali povečanje proizvodnje in nova delovna mesta. Številne Agencije in Uradi, SOD, KAD in drugi niso odigrali svoje vloge v gospodarstvu, ker niso imenovali sposobnih vodilnih ekip v gospodarske družbe, katerih lastniki so, niti niso opravljali nadzora nad njihovim delovanjem oziroma ob znakih, da v podjetjih prihaja do zastoja, niso ustrezno in hitro ukrepali. V pogojih gospodarske krize je potrebno sprejeti interventne zakone na mnogih področjih, od finančne podpore države gospodarskim subjektom, finančne kontrole, davčnega nadzora in številne druge ukrepe, ki bodo motivirali zaposlene in lastnike za boljše ekonomsko gospodarsko delovanje. Državni svet poudarja, da obravnavani intervencijski zakon sloni na varčevanju tistih skupin prebivalstva, ki imajo že tako nizke dohodke, ki pa vse vložijo ali v varčevanje doma v Sloveniji ali pa jih potrošijo v Sloveniji. To predstavlja dvorezni meč, saj se bo s takšnim varčevanjem znižalo povpraševanje in zmanjšalo varčevanje v slovenskih bankah . Ti ukrepi bodo sicer nekoliko izboljšali proračunsko bilanco na kratki rok, na dolgi rok pa ne bodo imeli nikakršnih pozitivnih vplivov na narodno gospodarstvo. Interventni ukrepi zajemajo skupine, katerih prihodki in izdatki so evidentirani. Imamo pa še drugo skupino prebivalstva, ki je na račun denacionalizacije in privatizacije obogatela, ki varčuje v tujih bankah in tudi troši v tujini. Vlada naj razmisli tudi o tem, da bi določeni interventni ukrepi veljali tudi za njih. Znano je, da se je tako v svetovnem merilu kot tudi v Sloveniji največji del premoženja iz gospodarstva prelil v finančne institucije in na finančne trge ter v nepremičnine. Tako kot je pričela Evropska skupnost delovati v smeri večje preglednosti finančnih trgov in sprejemanju take jurisdikcije, da nobena finančna in nepremičninska institucija ne bo ostala neurejena in brez nadzora, bi morala tudi Slovenija uvesti resne ukrepe v smeri kontrole in nadzora finančnega in nepremičninskega trga. Poleg ukrepov na finančnem trgu in večje obdavčitve bogatejšega dela prebivalstva, ki lahko znatno več prispeva v državni proračun, kot omejevanje pokojnin in plač javnih uslužbencev, se mora tako kot Evropa tudi Slovenija usmeriti v izgradnjo družbe blaginje (welfare enabling society). V slovenski družbi se mora ponovno vzpostaviti moralne in etične norme in prebivalstvu zagotavljati varno socialno in gospodarsko okolje. Državni svet pričakuje, da se bo Vlada Republike Slovenije zavedla potrebe po širšem, bolj holističnem pristopu pri reševanju krize, kot je zagon novega investicijskega ciklusa v gospodarski infrastrukturi (prometna infrastruktura - železnice, hidroenergija, naftna rafinerija itd.) Država mora uvesti direktne finančne garancije v gospodarstvu, saj v sedanjem položaju bančne institucije ne odigravajo svoje vloge v gospodarstvu, ker jim tudi veljavna zakonodaja in predpisi onemogočajo financiranje in dajanje garancij C in D skupinam gospodarskih družb. Državni svet predlaga, da mora Vlada Republike Slovenije pripraviti sanacijske ekipe (povezati znanje iz fakultet in strokovnjakov iz prakse) in jih postaviti v gospodarske družbe s ciljem, da se tehnološko dograjuje slovenske produkte in ohranijo delovna mesta. Učinki sanacijskih ekip morajo biti merljivi, saj v sedanjem že tako kritičnem gospodarskem položaju Vlada Republike Slovenije (tega niso izpeljale tudi vse prejšnje vlade) ni sposobna vzpostaviti kontrolo nad vodstvi gospodarskih družb in delom nadzornikov. Vlada Republike Slovenije s svojimi ministrstvi je v prvi vrsti dolžna zagotavljati slovenskim gospodarskim družbam delo, kakor to počnejo vlade evropskih držav in ohranjati delovna mesta v nacionalnem okviru. Poleg tega pa mora imeti stalni nadzor nad poslovanjem gospodarskih družb in uvesti poslovne, bilančne, davčne kontrole ter v primeru kršitev (neplačevanje prispevkov za zaposlene in druge kršitve) takoj kazensko ukrepati. Komisija je ogorčena nad delovanjem lastnikov kapitala in menedžerji v Muri, Mip-u, IUV, in v drugih gospodarskih družbah, ki so imele visoko kvalitetne in prodajne programe in jim jih je uspelo zaradi pohlepa uničiti. Državni svet je bil seznanjen s stališčem sindikatov, ki predloga zakona ne podpirajo. Na seji ekonomsko socialnega sveta 14. 10. 2009, na katerem so obravnavali položaj ekonomsko socialnega položaja delavcev v Sloveniji, ni bilo ministrov, najodgovornejših predstavnikov Vlade Republike Slovenije in tudi ne delodajalcev. Na tej seji se tudi ni razpravljalo o predloženem interventnem zakonu. Predstavniki sindikatov javnega sektorja pa so bili najbolj ogorčeni, ko so sredi pogajanj 5. 10. 2009 dobili informacijo, da je pripravljen in že vložen interventni zakon, ki razveljavlja določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in na tej podlagi bi lahko ukinili panožne in poklicne kolektivne pogodbe. Na podlagi 6 krogov pogajanj z Vlado Republike Slovenije so sindikati javnega sektorja 20. 10. 2009 parafirali Aneks in Dogovor. Od vlade pričakujejo, da bo vložila amandmaje k 5., 6., 7. in 8. členu interventnega zakona tako, da se jih črta. Organi sindikatov javnega sektorja se bodo posvetovali s svojim članstvom in opredelili do 28. 10 2009 glede podpisa Aneksa in Dogovora. Državni svet predlaga, naj se na transparenten način porazdeli bremena krize na vse sloje prebivalstva. Moderne socialno demokratske družbe znajo najti skupen jezik in postaviti pravo taktiko pri zategovanju pasu. Pred našo družbo mora biti pogled vnaprej in predvsem moramo znati oceniti kondicijo naše družbe po dveh, treh letih, ko bo nastopil trenutek za izhod iz krize. Ali bomo takrat s človeškimi in materialnimi resursi pripravljeni, da se poberemo? Zato je potrebno kratkoročne ukrepe dobro pripraviti in jih spoštovati ter začeti delovati na srednjeročni projekciji našega ekonomsko socialnega razvoja. Predlog mnenja ni bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 8 jih je glasovalo za, 12 pa jih je bilo proti). 7. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št. 110/2009 z dne 02.09.2009.
Predlog zakona sta obravnavali Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide in Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Predstavnica predlagateljev zakona mag. Helena Kamnar, državna sekretarka na Ministrstvu za finance je podala obrazložitev. Poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide in Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Boris Šuštaršič je pojasnil stališče.
Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji predlog mnenja: M N E N J E k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo (ZIS-C) - druga obravnava Državni svet je bil seznanjen z vsebino predloga zakona, s katero se spreminjajo in dopolnjujejo določena področja prirejanja iger na srečo. Predlog zakona opredeljuje bolj odgovorno prirejanje in igranje iger na srečo ter nadzor. Cilj predloga zakona je tudi zaščiti mladoletne in druge občutljive osebe pred škodljivimi vplivi in negativnimi posledicami igranja iger na srečo, uveljaviti družbeno odgovorno prirejanje iger na srečo ter povečati učinkovitost nadzora, zlasti na področju nedovoljenega prirejanja iger na srečo brez koncesije Vlade Republike Slovenije. S predlogom zakona se odpravljajo tudi nepotrebne omejitve v poslovanju prirediteljev in koncesionarjev za prirejanje iger na srečo, ki posegajo v pristojnosti organov upravljanja teh družb. Natančneje so zapisane določbe zakona, ki so se ob izvajanju izkazale za nejasne ali nedorečene. Predlagana je tudi odprava omejitve, da so v lastniški strukturi prirediteljev in koncesionarjev, ki jim Vlada Republike Slovenije dodeli koncesijo za prirejanje iger na srečo, lahko udeležene le osebe evropskega gospodarskega prostora, saj ni tehtnih razlogov, da se ta omejitev ne odpravi med pristopnimi pogajanji Slovenije za vključitev v OECD. Predlog zakona nadalje ureja tudi napitnine v igralnicah na način, da le te združujejo napitnine na igralnih mizah, pri avtomatih, blagajnah in recepcijah. Napitnina se šteje kot sestavni del prihodkov koncesionarja in se v celoti nameni za plače zaposlenih na podlagi delovne uspešnosti. Predlog zakona je bil dne 24.6.2009 objavljen na spletni strani Ministrstva za finance za javno obravnavo. Pripombe in mnenja je posredovalo 17 deležnikov, ki večinoma izražajo svoja stališča do prirejanja iger na srečo ter predlagajo zlasti znižanje dajatev, spremembe delitve koncesijske dajatve ter zmanjšanje ali povečanje števila koncesij. Glede na to, da predlog zakona posega na določena področja prirejanja iger na srečo in se vprašanja lastništva koncesionarjev, števila dodeljenih koncesij, dajatev in njihove delitve proučujejo v okviru strategije razvoja dejavnosti iger na srečo, ki je v pripravi, te pripombe niso bile upoštevane. Upoštevana pa je bila večina pripomb deležnikov s področij in ciljev, ki so predmet tega predloga zakona. V razpravi je bilo poudarjeno, da sta pripombe k predlogu zakona v zgoraj navedenem roku posredovala prireditelja klasičnih iger na srečo v Sloveniji, to sta Loterija Slovenija, d.d. in Športna Loterija, d.d., ki pa jih predlagatelj ni upošteval, ker smatra, da so posredovane pripombe predmet Strategije razvoja klasičnih iger na srečo, ki je po zagotovilu predlagatelja zakona v pripravi na Ministrstvu za finance. Državni svet ob tem izrecno poudarja, da mora te pripombe predlagatelj proučiti in jih vgraditi v Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo, ker bo s tem olajšano poslovanje prirediteljema klasičnih iger na srečo ter ustvarjeno več prihodkov za koncesijske dajatve. Omenjene pripombe se nanašajo na področje tako imenovanih skupnih iger z drugim prirediteljem (npr. Euromillons), spletnih iger na srečo ter na določanje osnove za plačilo koncesijske dajatve. Predlog zakona zelo nejasno opredeljuje spletne igre na srečo in internet, kot zgolj prodajno pot. V primeru, da Loterija Slovenije prodaja Loto tudi preko interneta, ne moremo govoriti o tem, da je Loto spletna igra na srečo in upoštevati vse zahteve, ki jih zakonodajalec predpisuje za spletne igre na srečo, ker gre zgolj za eno od prodajnih poti. Način določanja osnove za koncesijsko dajatev predlog zakona spreminja samo za tako imenovane skupne igre, čeprav bi morali enotno opredeliti koncesijsko osnovo za vse igre in izenačiti osnovo za plačilo davka od iger na srečo. Stopnja koncesijske dajatve se predpisuje samo za internetne igre, ki jih prirejajo igralnice, medtem ko stopnja za internetne igre obeh loterij ni določena. Pri tako imenovanih skupnih igrah je potrebno dopolniti tudi določbe v zvezi z izvedbo žrebanj, skladov za dobitke ter nadzor. Državni svet je opozoril na potrebo po takojšnjem sprejemu Strategije razvoja klasičnih iger na srečo, ki bi morala biti sprejeta že na osnovi 12. točke, 8. člena Zakona o igrah na srečo, ki je pričel veljati 3.6.1995. V letu 1997 je bila sprejeta Strategija posebnih iger na srečo, Strategije klasičnih iger na srečo pa še danes nimamo, zato se komisija upravičeno sprašuje, kje so vzroki in razlogi za tako dolgo odlašanje sprejema omenjene strategije. Državni svet obžaluje, da predlagatelj v pripravo predloga obravnavanega zakona ni vključil invalidskih organizacij, ki so po 4. členu Zakona o invalidskih organizacijah obvezane sodelovati pri oblikovanju nacionalnih politik in ukrepov za zagotavljanje enakih možnosti in enake obravnave invalidov. Državni organi so na osnovi tega člena obvezani, da se posvetujejo in v pripravo zakonskih aktov vključijo predstavnike invalidskih organizacij (Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije). Državni svet pričakuje, da bo predlagatelj pri oblikovanju nadaljnjih sprememb in dopolnitev Zakona o igrah na srečo in pri izdelavi Strategije o klasičnih igrah na srečo upošteval javni interes in zagotovil monopol države, saj bo v primeru uvedbe anarhične liberalistične politike in kakršnih koli privatizacijskih teženj v zvezi s prirejanjem iger na srečo, znatno osiromašen državni proračun in onemogočeno financiranje programov invalidskih, športnih in drugih dejavnosti, ki jih zdaj država financira iz prihodkov iger na srečo. Državni svet je izpostavil tudi vprašanje glede pravne podlage identifikacije igralcev in kontrole starosti igralcev pri spletnih igrah na srečo, saj dostop do spletnih iger na srečo ni dovoljen mladostnikom pod 18 let starosti. Državni svet podpira konkretne pripombe Loterije Slovenije, z dne 18.9.2009, k 3. a, 40., 107., 108. ter 112. členu veljavnega zakona in predlaga Ministrstvu za finance, da jih prouči in vgradi v predlog zakona. Državni svet podpira tudi amandmaja Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije k dopolnitvi 3. a člena z novim 3. odstavkom v Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo ter uvrstitev novega 12. a člena, ki z novim 2. odstavkom dopolnjuje sedanji 35. člen Zakona o igrah na srečo. Predlog mnenja je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
8. točka dnevnega reda: Predlog zakona o medicinskih pripomočkih Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 117/2009 z dne 15.09.2009. Predstavnica predlagateljev zakona dr. Martina Cvelbar, direktorica Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke je podala obrazložitev. Poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Boris Šuštaršič je pojasnil stališče. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji predlog mnenja: M N E N J E k Predlogu zakona o medicinskih pripomočkih (ZMedPri)- druga obravnava Državni svet je bil seznanjen z vsebino predloga zakona, ki uvaja številne spremembe evropskega pravnega reda, ki ureja medicinske pripomočke. Tako posodablja opredelitve posameznih pojmov, bolj jasno razmejuje medicinske pripomočke od drugih izdelkov (zdravila, osebna varovalna oprema), opredeljuje sodelovanje držav članic med seboj in z Evropsko komisijo. Natančneje določa bistvene zahteve za medicinske pripomočke, ki upoštevajo najnovejša spoznanja razvoja in tehnologije in v zvezi s tem postopke ocenjevanja njihove skladnosti. Predlog zakona vzpostavlja organ, ki ugotavlja skladnost medicinskega pripomočka (priglašeni organ). Posebej je izpostavljeno spremljanje zapletov z medicinskimi pripomočki in določitev enega centa za zbiranje in vrednotenje poročil o zapletih (Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke). Predlagatelj je posebej izpostavil vprašanje dostopnosti do medicinskih pripomočkov, ki ga ta predlog zakona ne razrešuje in je zagotovil, da v kolikor se bo pri implementaciji zakona pokazalo potrebno, bo Ministrstvo za zdravje s tem v zvezi pripravilo novelo zakona. Državni svet je prejel konkretno pripombo Trgovinske zbornice Slovenije na 7. točko 53. člena, kjer bi bilo potrebno na koncu besedila dodati nov stavek, da mora minister za zdravje določiti seznam medicinskih pripomočkov, ki se lahko prodajajo v drugih prodajalnah. Predlagatelj se s tem dopolnilom ne strinja, ker bi s takim seznamom država prevzela odgovornost glede varnosti izdelka, ki je po Direktivi 2007/47/ES in predlogu tega zakona v odgovornosti proizvajalca. Prav tako pa je tudi v nasprotju z Direktivo o prostem prometu blaga in storitev . Predlagatelj je soglašal, da Trgovinska zbornica Slovenije skupaj z Ministrstvom za zdravje pripravi novo konkretno pripombo k 53. členu predloga zakona, v kateri bo jasno opredeljen promet z medicinskimi pripomočki na drobno z vidika zdravja in pravne varnosti pacientov in potrošnikov. Popolnoma jasno in nedvoumno je potrebno določiti, kateri medicinski pripomočki se morajo prodajati v lekarnah, specializiranih prodajalnah in drugih prodajalnah, v katerih mora kupec dobiti popolne informacije o načinu uporabe in delovanju medicinskega pripomočka. Medicinski pripomočki so sestavni del medicinske znanosti in zaokrožujejo postopek zdravljenja, rehabilitacije in vrnitev pacienta oz. potrošnika v normalno življenje, zato se ne morejo prodajati v marketih, kioskih itd. Državni svet je bil seznanjen tudi s konkretno pripombo državnega svetnika za področje socialnega varstva Borisa Šuštaršiča, k 3. členu obravnavanega predloga zakona, v kateri predlaga, da se naj 2. alineja 1. odstavka 3. člena razčleni v dve ločeni alineji, od katerih se prva, to je spremenjena 2. alineja glasi: » - diagnosticiranje, spremljanje, zdravljenje, medicinska rehabilitacija posledic poškodb ali okvar «, druga, to je nova 3. dopolnjena alineja pa naj se glasi:» - nadomestitev okvare ali invalidnosti zaradi obnovitve funkcioniranja v fizičnem in socialnem okolju «. Sedanja 2. alineja se glasi: diagnosticiranje, spremljanje, zdravljenje, lajšanje posledic poškodb ali okvar ali zmanjšanje okvare ali invalidnosti. V prvem delu te alineje je dikcija besedila taka, da je razumljiva in ne omogoča poljubne interpretacije. V drugem delu dikcije, ko je govora o zmanjšanju okvare ali invalidnosti pa sploh ni opredeljeno, kaj je v bistvu mišljeno, saj sedanje medicinsko znanje in izkustvena praksa omogočata v smislu tako imenovanega »zmanjšanja okvare ali invalidnosti« zgolj določene posege na nivoju nevrobioloških korekcij oziroma transplantacije nadomestnega tkiva ali organa. To pa je že natančno določeno v prvem delu prvotne oziroma spremenjene 2. alineje, v kateri se neustrezno besedo »lajšanje« nadomesti s primernejšo oznako »medicinska rehabilitacija«. Predlagana nova 3. alineja pa je v svojem pomenskem smislu razumljivo definirana, kajti pri finalnih telesnih okvarah (ko sta zaključeni zdravljenje in medicinska rehabilitacija) ali kompleksni invalidnosti (to je skupnih učinkih v razmerju med telesno okvaro in družbenim okoljem) pa je možno z medicinskimi tehničnimi) pripomočki nadomestiti (kompenzirati) določene učinke okvar ali invalidnosti. In pri tem je treba jasno povedati, da gre za obnovitev funkcioniranja človeka v fizičnem in socialnem okolju, kakor je to opredeljeno v Mednarodni klasifikaciji funkcioniranja, invalidnosti in zdravja, ki jo je sprejela Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Vodja sektorja za zdravstveno varstvo ogroženih skupin prebivalstva na Ministrstvu za zdravje, dr. Luj Šprohar, to konkretno pripombo podpira saj meni, da morajo biti dikcije zakona logične in funkcionalne. Predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije in predstavnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, gospod Tomaž Wraber, ki tudi podpira tako dopolnjeno dikcijo 3. člena, je predlagal še dopolnitev 3. člena v 5. vrstici, kjer bi bilo potrebno za besedo "terapevtske" dodati še "in rehabilitacijske namene". Medicina ima namreč tri glavne naloge: preventivo, kurativo in rehabilitacijo. Pojem zdravja namreč ni samo sebi namen, temveč je namenjeno življenju in terapija ima namen človeka vrniti v življenje. Nadalje je opozoril na problem, ki ga imajo slepi s prebiranjem vladnih in parlamentarnih gradiv, to je predlogov zakonov in drugih aktov, ki so objavljena v pdf obliki, ki jo slepi ne morejo prebrati. V kolikor bi jih objavljali v wordu ali html obliki z govorcem, ki so ga razvili na Institutu Jožef Štefan in so ga ponudili tudi ministrstvom, bi slepim olajšali seznanjanje z vladnimi in parlamentarnimi gradivi. Državnemu svetu je bil dan tudi predlog, da bi se v 3. člen umestilo tudi preventivno dejavnost. Predlog mnenja je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
9. točka dnevnega reda: Štirinajsto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2008 Predlog poročila je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 98/2009 z dne 16.07.2009. Predlog mnenja Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 16. 10. 2009 in na klop. Poročevalec obeh komisij Boris Šuštaršič je pojasnil stališče. V razpravi so sodelovali Boris Šuštaršič, Bogomir Vnučec. Na dileme iz razprave je odgovorila dr. Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji predlog mnenja: Državni svet Republike Slovenije je na 19. seji 21. 10. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k Štirinajstemu rednemu letnemu poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2008 Državni svet podpira Štirinajsto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2008. Državni svet podpira ugotovitve Varuha, da je bilo na področju varovanja človekovih pravic veliko doseženo s sprejetjem Zakona o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS št. 16/2008), ki je pričel veljati s 1.3.2008. S sprejemom tega zakona smo posamezniki kot tudi družba bolj ozaveščeni o pojavih nasilja, ki jih začnemo prepoznavati in postopoma tudi odpravljati. Državni svet Republike Slovenije je skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije ob aktivnem sodelovanju Varuha, že 17.6.2008, organiziral posvet "Kaj bomo skupaj storili za preprečevanje nasilja in zlorab nad starejšimi osebami?", na podlagi katerega je pripravil 19 zaključkov in jih posredoval pristojnim institucijam. Naslednje pomembno področje je področje duševnega zdravja in s sprejemom Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS št. 77/2008), za katerega sprejem se je na svojih sejah zavzemal Državni svet in s tem v zvezi podprl pobudo društev in svojcev oseb s težavami v duševnem zdravju. Zakon se je pričel uporabljati 12.8.2009, in bi moral urejati številna odprta vprašanja s tega področja, vendar po navedbah Varuha, nekatera zakonska določila niso dovolj domišljena in obstaja možnost, da bo zakon povzročal nove kršitve človekovih pravic (postopki pred sodiščem so zapleteni in sodišča so naletela na velike težave pri prisilni hospitalizaciji bolnikov). V zvezi s tem zakonom bi bilo potrebno zakonske rešitve predstaviti predvsem psihiatrom, ki imajo na zakon veliko pripomb. Potrebno je tudi čim prej sprejeti Nacionalni program varovanja duševnega zdravja in podzakonske predpise. Državni svet ugotavlja, da se je z uveljavitvijo Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS št. 15/2008), z dnem uporabnosti 26.8.2008, število pritožb s tega področja zmanjšalo. Državni svet podpira ugotovitve Varuha, da se na socialnem področju povečuje stopnja revščine v Sloveniji. Varuh je pod pokroviteljstvom Predsednika Republike Slovenije, ob sodelovanju Državnega sveta Republike Slovenije že 20.5.2008 organiziral posvet z naslovom "Revščina in človekove pravice", katerega namen je bil opozoriti na naraščajoči pojav revščine. Ob pripravi posveta se še ni vedelo, da se brezposelnost, kriza in recesija tako zelo povečujejo. Varuh je že takrat napovedal določene probleme in težave, še preden jih je zaznal državni aparat in opozarjal, da se je potrebno te problematike lotiti interdisciplinarno. Državni svet podpira priporočilo Varuha človekovih pravic Vladi Republiki Slovenije, da pripravi analizo ustreznosti določitve minimalnih življenjskih stroškov, pridobitev podatkov o realni stopnji revščine v Sloveniji ter oblikuje in sprejme nacionalno strategijo za odpravo revščine in njenih pojavnih oblik. Državni svet predlaga, da Varuh v skladu z določilom 2. člena Ustave Republike Slovenije, Pravil mednarodne organizacije dela (ILO), Uredbe o ratifikaciji Konvencije št. 92 Mednarodne organizacije dela, prouči družbeni pojav samozaposlovanja tako imenovanih "socialnih podjetnikov" v Sloveniji. Število le-teh iz dneva v dan narašča in Vlada Republike Slovenije bi morala takoj sprejeti ustrezne ukrepe in zagotoviti varstvo človekovih pravic tem delavcem. Državni svet poudarja, da je Vlada Republike Slovenije dolžna ustvarjati pogoje, v okviru katerih bodo delodajalci zaposlovali delavce za nedoločen in določen čas. Državni svet opozarja na nov družbeni pojav samozaposlovanja tako imenovanih "socialnih podjetnikov" v Sloveniji. Ta družbeni pojav pomeni odkrito diskriminacijo in direktno kršitev človekovih pravic, predvsem pa kršitev 66. člena Ustave Republike Slovenije, ki ureja varstvo dela in glasi: "Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo". V Sloveniji beležimo približno 48.000 samozaposlenih podjetnikov, ki so uspešni v svojem poklicu in ga opravljajo v skladu z zakonskimi predpisi. Poleg te skupine pa so se v registru samozaposlenih znašle osebe, ki nimajo možnosti, da se zaposlijo pri delodajalcih, temveč so jih ti prisilili, da pridobijo status samozaposlene osebe, s katero potem sklenejo delovno pogodbo. Te oblike zaposlitve predstavljajo vstop v delovno razmerje brez ustrezne socialne in zdravstvene varnosti, saj ti samozaposleni ne prejemajo bolniških nadomestil, nadomestila za prevoze in prehrano, regresov, nimajo pravice do izobraževanja, nimajo možnosti za pridobitev stanovanj, ne pravice do stavke itd. Na ta način slovenski delodajalci izkoriščajo stisko nemočnih delavcev. Ta pojav je sicer razširjen v vsej Evropi, vendar najvišji porast dosega prav v Sloveniji. Evropske analize o takih umetnih oblikah samozaposlovanja (o tako imenovanih "socialnih podjetnikih") kažejo, da ti načini zaposlovanja vodijo prebivalstvo v revščino. Državni svet nadalje ugotavlja, da so s sprejemom Zakona o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (Uradni list RS št. 10/2008), z veljavnostjo 16.4.2008, zagotovljene dolgoročne usmeritve za razvoj socialnega varstva in ustvarjanja enakih možnosti za invalide. Ugotovljeno pa je, da invalidi težko uveljavljajo pravico do invalidnine ali nadomestila za telesno okvaro. Za telesno okvaro se po predpisih s področja invalidskega zavarovanja štejejo le tiste okvare, ki so vnaprej določene s posebnim seznamom. Nazadnje je bil tak seznam uveljavljen v letu 1983 s Sporazumom o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 38/83 in 66/89). Kljub vsakoletnemu opozarjanju Varuha na odsotnost popolnejšega oziroma posodobljenega seznama telesnih okvar, pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvo za zdravje, le-tega ne izdelata. Državni svet obžaluje, da Varuh ni upošteval mnenja Državnega sveta Republike Slovenije v zvezi z letnim poročilom Varuha za leto 2007, ki ga je sprejel na 11. seji, 19. 11. 2008, v katerem je opozoril na nesistematičnost in dihotomijo pri uporabi nekaterih pravilnih terminov. Varuh kljub dobronamernim opozorilom Državnega sveta Republike Slovenije še naprej vztraja na različnih izrazih za besedo ("disable person" slovenski prevod "invalid" in "disability" slovenski prevod "invalidnost" - vir: Evrokorpus: vzporedni korpusi prevodov). V besedilu štirinajstega rednega letnega poročila Varuha se pojavljajo razni izrazi za besedo "invalid", kot n.pr.:
Nadalje Državni svet ugotavljata, da je Varuh človekovih pravic na strani 54, pod poglavjem 2.2.5, vzpostavil omalovažujoč odnos do mednarodnega akta, to je Zakona o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov , saj ga je označil, da je na več mestih nenatančen in na določenih mestih celo zavajajoč ter uporablja zanj različne oznake:
Državni svet izraža prepričanje, da bo Varuh svoje poročilo v tem delu popravil, upoštevajoč enotno izrazoslovje "invalid" ter pravilne nazive mednarodnega dokumenta ter dosledno upošteval mnenje Državnega sveta Republike Slovenije, ki se zavzema za izvajanje kulturološkega družbenega odnosa do invalidov in njihovih reprezentativnih invalidskih organizacij. Državni svet predlaga, da Varuh človekovih pravic v svoje poročilo vključi pojav globalizacije z vidika kršitev človekovih pravic. Državni svet je v zvezi s tem pripravil dokument, v katerem je skušal opredeliti vzroke in posledice finančne in ekonomske krize v svetu in pri nas, ki je povezana z globalizacijo gospodarstva. Kontekst delovanja Evropske unije v 21. stoletju zaznamujeta dva temeljna izziva. Globalizacija ob hkratnem upadanju produktivnosti evropskega gospodarstva in staranje evropskega prebivalstva. Poleg tega pa se države EU srečujejo tudi s problemi varstva okolja, ki zaradi podnebnih sprememb postajajo vse bolj pereči, ter zagotavljanjem varne preskrbe z energijo. Z Lizbonsko strategijo je bilo začrtanih vrsto pomembnih reform tako na nacionalni kot na evropski ravni, vendar niso dale ustreznih rezultatov. Ekonomske analize kažejo, da je pospešeno zapiranje delovnih mest v Evropi v zadnjih 10 letih in prenos teh delovnih mest v Azijo in na Kitajsko, občutno povečalo dobičke multinacionalk, socialni in okoljski stroški pa so ostali na bremenih nacionalnih gospodarstev in davkoplačevalcev. Tako so se evropske države znašle v situaciji, ko morajo zavarovati in ohraniti konkurenčnost svojega nacionalnega gospodarstva, konkurenčnost Evropske unije, ob dejstvu, da želijo evropske vlade ohraniti kakovost življenja državljanov, ki naj jo predstavljata blagostanje in svoboda. Globalizacija je večini prebivalstva na zemlji ti dve pomembni kvaliteti življenja odvzela. Državni svet predlaga, da naj Vlada Republike Slovenije aktivneje zagotavlja take gospodarske in življenjske pogoje, v katerih se bo lahko Slovenija razvijala v družbo z visoko stopnjo moralnih in etičnih vrednot, družbo brez velikega razslojevanja, družbo z močnim srednjim slojem, ki bo sposoben medse vključiti šibkejše in poskrbeti za najrevnejše. Zaustaviti je potrebno nemoralno in neetično delovanje lastnikov kapitala in vzpostaviti državljanom dostojne ekonomske in socialne pogoje za življenje. Državni svet predlaga Varuhu, da naj se v svojem poročilu opredeli do negativne družbene klime, ki se kaže v nezaupanju mladih v prihodnost, v prepričanju mladih, da bodo na starost živeli brez pokojnin, v medijskem širjenju pretežno negativnih informacij, v brezkompromisni tekmovalnosti na eni strani in popolni nemoči in brezupu ljudi na drugi strani. Varuh človekovih pravic naj bi s tem v zvezi opredelil pravico do gotovosti, ki bi jo morala prebivalstvu zagotoviti predvsem Vlada Republike Slovenije z vzpostavitvijo socialne in pravne države, v kateri bo državljanom zagotovljena pravica do dela in do socialne varnosti. Predlog mnenja je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Predsednik je zaključil 19. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje. |
|
| Povezane vsebine | |
 |
19. seja Državnega sveta Republike Slovenije |