Zapisnik 28. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

28. izredna seja Državnega sveta je bila v četrtek, 10. 2. 2011.

Predsednik je pričel 28. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 16. uri in zaključila ob 17.20 uri.

Opravičili so se:
- Matej Arčon,
- Rudi Cipot,
- Vincenc Otoničar.

Na sejo je bil vabljen:
- Majda Širca, ministrica za kulturo
- Mag. Sebastjan Selan, direktor Slovenske obveščevalno - varnostne agencije

Seje so se udeležili:
- Majda Širca, ministrica za kulturo,
- Sebastjan Selan, direktor, SOVA,
- Katja Novak, SOVA (pravnica),
- dr. Dragan Matič, direktor, Arhiv Republike Slovenije.

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem dne 7. 2. 2011 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A)

 

Ker predsednik ni prejel nobenega predloga za razširitev, je navzoče seznanil z naslednjim

DNEVNIM REDOM:

1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A)

 

1. točka dnevnega reda: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A)

Državni zbor je zakon sprejel na 24. redni seji v petek, 4. februarja 2011, in so ga svetniki prejeli isti dan  po elektronski pošti.

Zahtevo za sklic izredne seje Državnega sveta in predlog skupine državnih svetnikov (prvopodpisani Rajko Fajt) za sprejem odložilnega veta so prejeli s sklicem 7. 2. 2011 in na klop.

Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Poročilo so svetniki prejeli na klop. Na klop so prejeli tudi predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto.

Predstavnik predlagateljev odložilnega veta Rajko Fajt je podal obrazložitev.

Predstavnica predlagatelja zakona Majda Širca, ministrica za kulturo je podala obrazložitev.

Nekatere strokovne vidike je predstavil mag. Sebastjan Selan, direktor Slovenske obveščevalno- varnostne agencije.

Predsednik Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport dr. Zoltan Jan je podal stališče komisije.

V razpravi so sodelovali: Anton Peršak, Rajko Fajt, Rastislav Jože Reven, Mihael Jenčič, prof., dr. Jože Mencinger, mag. Blaž Kavčič, Marijan Klemenc, dr. Janvit Golob, dr. Zoltan Jan in Jernej Lampret.

Na dileme iz razprave sta odgovorila dr. Dragan Matič, direktor Arhiva Republike Slovenije in Majda Širca, ministrica za kulturo.

 

Predsednik je predlagal v sprejem naslednji predlog zahteve za odložilni veto:

Državni svet Republike Slovenije je na 28. izredni seji 10. 2. 2011 ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A), ki ga je Državni zbor sprejel na 24. redni seji 4. 2. 2011, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/2006) sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A).

Obrazložitev:

Zakon je bil sprejet na 24. redni seji 4. 2. 2011 in naj bi uredil pravne podlage dostopa do arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke obveščevalno varnostnih služb, občutljive z vidika ogrožanja pomembnih interesov države. Predčasno razkritje določenih podatkov bi namreč po mnenju Vlade ogrozilo ne samo pomembne interese države, temveč neposredno izpostavilo kazenskemu pregonu ali drugačnim pritiskom tudi tiste posameznike (slovenske ali tuje državljane), ki so v interesu države npr. sodelovali pri zbiranju obveščevalnih podatkov v tujini. Zakonodajalec naj bi te osebe z veljavno zakonsko ureditvijo neutemeljeno postavil v drugačen oziroma slabši položaj kot tiste osebe, ki so povsem enako dejavnost opravljale po 17. maju 1990, ter prezrl ustavno zahtevo, ki dopušča le takšne posege v pravice in pravni položaj posameznikov, ki ustrezajo ustavnemu načelu sorazmernosti ter razloge varstva človekovih pravic, ki izhajajo iz temeljne pravice do enakosti (14. člen v zvezi s prvim stavkom prvega odstavka 5. člena Ustave Republike Slovenije). V tem pogledu naj bi bila veljavna zakonska ureditev po mnenju Vlade ustavno sporna.

Državni svet meni, da je razlaga predlagatelja zakona neutemeljena in zlorablja določene ustavne določbe. Spremembo zakona namreč utemeljuje z varstvom človekovih pravic (prvi stavek prvega odstavka 5. člena Ustave in 14. člen Ustave), ki določa enakost pred zakonom. Prvi stavek prvega odstavka 5. člena je splošen in se smiselno uporablja v povezavi z drugimi ustavnimi določbami. Do kršenja teh določb bi namreč prišlo v primeru, ko bi kljub v četrtem odstavku 65. člena ZVDAGA določene varovalke odločanja arhivske komisije prišlo do neenakopravnega obravnavanja in s tem neenakosti pred zakonom posameznih oseb.

Poleg tega je v dodanem 66.a členu vnesena beseda "lahko" v povezavi še z drugimi pojmi izredno raztegljiva besedna zveza, ki omogoča novo nastali Komisiji s področja obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti izrazito svobodno odločanje o tem, kaj bo označeno za nedostopno gradivo. Tudi sklicevanje na varnost države in varovanje javnega interesa je zgolj splošno, sicer pa je bilo to že varovano s prejšnjo ureditvijo (ZVDAGA).

Državni svet v zahtevi, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (EPA 1535-V) opozarja na nekatere dogodke, ki so po mnenju Državnega sveta spodbudile sprejem tega zakona po nujnem postopku.

1.
Mediji so poročali, da je publicist Igor Omerza na Arhiv Republike Slovenije naslovil prošnjo za vpogled v gradiva nekdanje Službe državne varnosti (SDV) z namenom pisanja knjige. Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, ki omenjeno gradivo tudi hrani, in Arhiv Republike sta preprečila vpogled v želeno arhivsko gradivo.

2.
Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA) v tretjem odstavku določa, da je: "Arhivsko gradivo, nastalo pred konstituiranjem Skupščine Republike Slovenije 17. maja 1990, ki se nanaša na nekdanje družbenopolitične organizacije (npr. Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije, Zveza združenj borcev NOV Slovenije, Zveza rezervnih vojaških starešin Slovenije), organe notranjih zadev (npr. policija), pravosodne organe (npr. sodišča, tožilstva, zapori) in obveščevalno varnostne službe, je dostopno brez omejitev, razen arhivskega gradiva, ki vsebuje občutljive osebne podatke, ki so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter se nanašajo na osebe, ki niso bile nosilke javnih funkcij". ZVDAGA je Državni zbor sprejel 6. 3. 2006.

V zvezi z neutemeljeno omejitvijo dostopa do arhivskega gradiva, ki je po tretjem odstavku 65. člena ZVDAGA javno dostopno, velja omeniti, da sta 24. 8. 2010 Igor Omerza in Urška Faller na Arhiv Republike Slovenije naslovila prošnjo za vpogled v določene mikrofilme z namenom pisanja knjige pod naslovom "Gradniki Odbora za varstvo človekovih pravic". Njuna prošnja se je nanašala na vpoglede v različne informativne biltene nekdanje SDV iz let: 1970, 1971, 1972, 1973, 1974, 1975, 1976, 1982 in 1984. Strani biltenov so v njuni prošnji tudi naštete.

Direktor Arhiva Republike Slovenije bi ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 65. člena ZVDAGA njuni prošnji za vpogled v javno dostopno arhivsko gradivo moral ugoditi, saj na podlagi veljavnih pravnih predpisov ni bilo mogoče zavrniti dostopa do zaprošenega gradiva. To potrjuje tudi pismo Arhiva RS 3. 9. 2010, naslovljeno na SOVO in Kabinet predsednika Vlade RS. V njem je bilo navedeno, "da nam niso poznana pravna določila, na podlagi katerih bi lahko zavrnili dostop zainteresiranih uporabnikov - tudi gospoda Igorja Omerze in gospe Urške Faller - do arhivskega gradiva bivše Službe državne varnosti". Iz navedenega izhaja, da na podlagi obstoječih pravnih predpisov ni mogoče zavrniti dostopa do gradiva bivše SDV. Izjemoma to dopušča tretji odst. 65. člena ZVDAGA in navedene primere tudi taksativno našteva. Arhiv RS v navedenem dopisu tudi pripominja, da navedeno gradivo (gradivo bivše SDV, izločeno v letih 2004 in 2005) uradno ni označeno s stopnjo tajnosti.

SOVA je 4. 10. 2010 v zvezi z dostopom do arhivskega gradiva nekdanje SDV, ki je po tretjem odstavku 65. člena ZVDAGA javno dostopno, na naslove Arhiva RS, Ministrstva za kulturo in Kabinetu predsednika Vlade RS posredovala pisno varnostno oceno možnih škodljivih posledic za gradivo, ki ga je SOVA pregledala spomladi 2010. SOVA je ocenila, da bi razkritje podatkov iz tega gradiva nepoklicani osebi lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom RS, zato je njen direktor tej dokumentaciji določil stopnjo tajnosti TAJNO, ne da bi za to imel zakonsko podlago. Tako je direktor SOVE oznako TAJNO določil dokumentaciji bivše SDV, ki je last Arhiva Republike Slovenije in je po tretjem odstavku 65. člena ZVDAGA javno dostopna. S tem so bila kršena določila ZVDAGA, ker je bil neutemeljeno onemogočen dostop do arhivskega gradiva, ki ga je prevzel Arhiv RS 15. 3. 2004, 9. 6. 2004 in 10. 5. 2005 in ki se od gradiva, s strani SOVE predano Arhivu RS v letu 2008 bistveno in pomembno razlikuje. Gre izključno za zadeve, ki so v celoti nastale pred 17. majem 1990, to je pred mejnim datumom, ki ga kot datum neomejene dostopnosti določa tretji odstavek 65. člena ZVDAGA. Varnostna ocena, ki jo je podal direktor SOVE o možnih škodljivih posledicah za navedeno arhivsko gradivo - to je za nazaj, je v nasprotju z zakonsko ureditvijo dostopa do gradiva nekdanje SDV. Gre za kršitev 65. in 101. člena ZVDAGA.

Ob tem velja dodati, da se je zakonske dolžnosti za zagotovitev dostopa do arhivskega gradiva nekdanje SDV takrat še zavedal Arhiv RS tudi v dopisu z dne 7. 10. 2010, ki ga je naslovil na SOVO in v vednost Kabinetu predsednika Vlade, Ministrstvu za kulturo, Službi Vlade za zakonodajo, kjer je navedel: "V Arhivu Republike Slovenije (ARS) vztrajamo pri mnenju, da je zagotovitev dostopa zainteresiranih uporabnikov do arhivskega gradiva nekdanje Službe državne varnosti (SDV), ki je nastalo pred 17. 5. 1990, naša zakonska dolžnost".

Naj poudarimo, da je omenjeno arhivsko dokumentacijo Arhiv Republike Slovenije prevzel 28. junija 2004, po prevzemu pa se to arhivsko gradivo fizično še vedno nahaja (hrani) v prostorih Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA). Ta odločitev je bila sprejeta na podlagi Zapisnika o izročitvi in prevzemu arhivskega gradiva z dne 28. 6. 2004 ter na podlagi aneksa št. 1 k navedenem zapisniku z dne 10. maja 2005 in sklenjenim dogovorom o hranjenju in uporabi arhivskega gradiva z dne 3. 2. 2005.

Komisija Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je na svoji seji 10. 1. 2011 z vidika svojih pristojnosti obravnavala vprašanje vpogleda v arhivsko dokumentacije nekdanje Službe državne varnosti (SDV), ki je javno dostopna na podlagi določb 65. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivov (Uradni list RS, št. 30/2006) in oviranje dostopa s strani direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.

Gre za gradivo nekdanje Službe državne varnosti (različni informativni bilteni) iz let: 1970, 1971, 1972, 1973, 1974, 1975, 1976, 1982 in 1984. Navedena dokumentacija v izvirni obliki ni nosila oznake stopnje tajnosti. Nekaj od navedenega gradiva je SOVA predala Arhivu Republike Slovenije v letih 2004 in 2005, ostalo pa šele potem, ko je Vlada Republike Slovenije v letu 2007 s sklepom z dne 1. 2. 2007 imenovala Delovno skupino za oceno dela SOVE.

Razprava na omenjeni seji Komisije Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb 10. 1. 2011 je pokazala, da je direktor SOVE v nasprotju sam s seboj. Najprej je dejal, da SOVA ne bo ovirala fizične preselitve arhivske dokumentacije v prostore Arhiva RS. Po drugi strani pa zgodovinsko, staro arhivsko dokumentacijo, ki je bila že predana Arhivu Republike Slovenije, brez zakonske podlage jemlje nazaj v pristojnost SOVE in tej dokumentaciji po sedaj veljavni zakonodaji (Zakon o tajnih podatkih - ZPT) določa stopnjo tajnosti in daje oceno možnih škodljivih posledic na podlagi ZTP (Ur.l. RS, št. 87/01 in nsl.) zaradi ponovne uporabe tajnih podatkov, za kar nima nobene zakonske osnove.

Komisija Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je v sklepih pozvala direktorja SOVE, da stanje nemudoma "sanira" in stopnjo tajno z javno dostopnih arhivskih gradiv Arhiva RS umakne. Slednje se do danes žal ni zgodilo. Nasprotno. Arhiv RS je nenadoma spremenil prvotno stališče, ki je sledilo uresničevanju in spoštovanju tretjega odstavka 65. člena ZVDAGA, in izdal sklep, s katerim je v nasprotju z veljavno zakonodajo omejil pravico dostopa do arhivskega gradiva bivše SDV. Za to pa ni nobene pravne podlage v ZVDAGA. Po do sedaj znanih informacijah naj bi bil s celotnim postopkom, ki bi ga lahko poimenovali "iskanje možnosti za preprečitev zakonsko določene pravice dostopa do arhivov bivše SDV" seznanjen Kabinet predsednika Vlade RS. Tudi celotno sosledje dogodkov kaže na to, da je Arhiv RS, ki je pri svojih odločitvah v takih primerih samostojen, čakal na "politično usmeritev", kako ravnati v konkretnem primeru, še posebej po tistem, ko mu je SOVA oziroma njen direktor razložila, da mu ne bo omogočila dostopa do njegovega gradiva.

3.
Državni svet meni, da ni nobenega razloga, zakaj bi se to gradivo prikrivalo. Očitno obstaja bojazen, da bi se odkrilo nekaj, kar bi močno obremenilo posamezne najvišje državne funkcionarje. V to prepričuje tudi dejstvo, da je bil 25. 1. 2011 pooblaščeni skupini Komisije Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je tega dne obiskala sedež SOVE, kjer se hrani omenjeno gradivo, z namenom vpogleda, zakaj je bilo omenjenemu arhivskemu gradivu nekdanje Službe državne varnosti (SDV) kasneje in mimo zakonskih določil dodana oznaka tajno, onemogočen vpogled v to isto dokumentacijo. In to kljub že zgoraj omenjenemu dejstvu, da gre za arhivsko gradivo, ki je po tretjem odstavku 65. člena ZVDAGA javno dostopno in v katerega je lahko jeseni leta 2009 nemoteno vpogledala mlada raziskovalka. Ob tem velja še dodati, da je pooblaščena skupina Komisije Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je 25. januarja 2011 obiskala sedež SOVE iz knjige vpisov ugotovila, da si je SOVA lansko jesen, in sicer v obdobju od 19. 10. 2010 do 5. 11. 2010 izposodila isto originalno gradivo.

Zaradi vsega navedenega in zaradi bojazni, da nas sprejete spremembe ZVDAGA vračajo v nevaren vrednostni okvir, ki nas oddaljuje od demokratičnih standardov, Državni svet Republike Slovenije zahteva od Državnega zbora Republike Slovenije, da ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A).

* * *

Za poročevalca na seji Državnega zbora je bil določen državni svetnik Rajko Fajt.

                                  
Predlagana zahteva NI BILA SPREJETA (36 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 12 jih je glasovalo za, 19 pa jih je bilo proti).

- - -

Predsednik je zaključil 28. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državni svetnici in svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje.