Zapisnik 8. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v torek, 24. junija 2003.

Seja se je pričela ob 15,10 uri in se zaključila ob 17, 22 uri.

Predsednik je pričel 8. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Opravičili so se:

• Gregor Vovk Petrovski
• Milan Ozimič
• mag. Stojan Binder
• prof.dr. Alojz Križman
• Marta Turk
• Ivan Bukovec

* * *

Na sejo so bili vabljen:

• mag. Janez Kopač, Minister za okolje, prostor in energijo,
• dr. Dušan Mramor, Minister za finance k razširitvi dnevnega reda,
• mag. Franc But, Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k razširitvi dnevnega reda,

- - -

Od vabljenih so se seje udeležili:

• mag. Janez Kopač, Minister za okolje, prostor in energijo,
• Anita Hočevar-Prantar, podsekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor,
• Petra Zemljič, Ministrstvo za finance, k razširitvi dnevnega reda
• Janja Kokolj Prošek, državna podsekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, k razširitvi dnevnega reda

* * *

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Vlade Republike Slovenije mag. Antona Ropa in ga prosil, da zagotovi udeležbo predstavnikov vlade.

- - -

O sklicu seje je predsednik obvestil tudi predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem dne 23.6.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Stanovanjski zakon (SZ-1)
   

RAZŠIRITEV

Na predlog državnega svetnika Petra Vriska je predsednik predlagal, da se na dnevni red uvrsti tudi
- zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2003 in 2004.

Predsednik je dal predlog za razširitev dnevnega reda na glasovanje.

Predlog za razširitev dnevnega reda je bil sprejet z večino glasov državnih svetnic in svetnikov (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 7 jih je bilo proti in 5 se jih je glasovanja vzdržalo).

DNEVNI RED

Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:

1. Stanovanjski zakon
2. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2003 in 2004 - RAZŠIRITEV

Predlagan dnevni red je bil sprejet z večino glasov državnih svetnic in svetnikov (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

K 1. točki dnevnega reda:
- Stanovanjski zakon (SZ-1)

Predlagatelj zakona je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
Državni zbor je zakon sprejel na seji v četrtek 19. junija 2003 in je bil prejet v petek 20. junija 2003.
Zakon so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko dne 20.6.2003.
Predlog za odložilni veto interesne skupine delojemalcev so prejeli s sklicem 23.6.2003.
Na klop so prejeli tudi predlog za odložni veto državnega svetnika Borisa Breganta.
Državne svetnice in svetniki so na klop prejeli tudi gradiva Ministrstva za okolje, prostor in energijo.
Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.
Zakon je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Poročilo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so prejeli na klop.
Zakon so obravnavale tudi interesne skupine.
Poročilo interesne skupine lokalnih interesov so prejeli na klop in ni podprla predlog za odložni veto.
Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ni predlagala, da skladno s 97. členom Ustave Republike Slovenije državni svet zahteva od državnega zbora, da pred razglasitvijo stanovanjskega zakona, o njem ponovno odloča.
Stališča interesne skupine delojemalcev, ki je tudi predlagateljica predloga za veto, je podal vodja mag. Dušan Semolič.
Svoj predlog za odložilni veto je podal tudi državni svetnik Janez Bergant.
Stališča Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal predsednik komisije Darko Fras.
Stališča interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja Marjan Maučec.
Stališča interesne skupine delodajalcev je podal mag. Jožko Čuk.
Kratko obrazložitev je podal Minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač.
Razpravljali so državni svetniki Jože Ilc, mag. Zlatko Jenko in prof.dr. Janvit Golob.
Repliko je podal Jože Ilc.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 8. seji, dne 24. 6. 2003, ob obravnavi Stanovanjskega zakona, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 27. seji, dne 19. 6. 2003, sprejel

S K L E P

da na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije zahteva od Državnega zbora Republike Slovenije, da ponovno odloča o Stanovanjskem zakonu.

O b r a z l o ž i t e v:

Sprejeti Stanovanjski zakon je bolj represiven do najemnikov v primerjavi z dosedanjim zakonom in se še bolj oddaljuje od izhodišč, h katerim je Republika Slovenija zavezana pri snovanju stanovanjske zakonodaje po ustavi in ratificiranih mednarodnih pogodbah. Sporni zakon je tako z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljiv. Ne definira človekove pravice do primernega stanovanja in najemnikom stanovanj ne zagotavlja izvrševanja človekove pravice do nedotakljivosti doma in do mirnega uživanja posesti.

Zakon bistveno posega v strukturo neprofitnih najemnin, ukinja socialna stanovanja in trajnost neprofitnih najemnih razmerij.

Zakon ne rešuje znane problematike najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih, ki ostajajo še naprej žrtve diskriminacije in kršenja elementarnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Državni zbor je s tem, da ni ustrezno rešil položaj teh najemnikov, popolnoma preslišal opozorila varuha človekovih pravic in sekretarja Sveta Evrope za človekove pravice.

Zakon ne sledi osnovnemu cilju, to je dostop do cenovno dosegljivih najemnih stanovanj, socialna narava stanovanjske zakonodaje v njem pa je popolnoma zanemarjena in podrejena interesu kapitala in lastnine.

Z vidika lokalnih skupnosti je sprejeti Stanovanjski zakon sporen, saj s prenosom nalog iz državne pristojnosti na lokalne skupnosti, brez njihovega soglasja in zagotovitve dodatnih sredstev za izvajanje le-teh, krši določbo 140. člena Ustave Republike Slovenije. Sprejeti zakon prenaša naloge z državne pristojnosti na občine glede:

• dovoljenj za opravljanje dovoljene dejavnosti v stanovanju
• preveritve višine najemnine za vsa stanovanjska najemna razmerja
• sredstev za pomoč oziroma subvencioniranje najemnine (pristojnost za odločanje o upravičenosti najemnine ugotavljajo Centri za socialno delo, zato menimo, da bi sredstva za pomoč ravno tako morala zagotoviti država)
• prenosa pristojnosti za prisilno izvršitev odločb inšpekcijskega organa
• vodenja registra stanovanj
• obremenitev z izvajanjem nalog za Svet za varstvo pravic najemnikov glede na dejstvo, da so člani le najemniki.

Stanovanjski zakon ne upošteva določil Zakona o javnih financah in Zakona o javnih naročilih pri določitvi posebnih pogojev delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacijah in s tem povzroča prehod javnega kapitala v zasebne roke, nadalje onemogoča izvedbo postopka javnih naročil ter ni jasen v delu, ki se nanaša na naloge, ki jih opravlja upravnik. V praksi velikokrat prihaja do različnih interpretacij, ali sodi v obseg nalog, ki jih upravnik opravlja za lastnika, tudi obračunavanje, pobiranje in izterjava najemnine. Zakon te dileme ne pojasnjuje.

Zakon ravno tako ne opredeljuje problematike tujcev kot uporabnikov stanovanja oziroma ne določa, kakšen status mora imeti oseba, da je lahko navedena kot uporabnik stanovanja. Zadeve postanejo sporne, ko npr. najemnik umre ali pride do razveze zakonske zveze in je lastnik dolžan skleniti najemno pogodbo z uporabnikom, ki ni državljan Republike Slovenije, ter v primeru, ko je najemnik, ki je imetnik stanovanjske pravice oziroma njegov sorodnik do vključno drugega dednega reda, upravičen do sklenitve najemnega razmerja oziroma ko le-ta uveljavlja predkupno pravico.

Zakon ne opredeljuje pojma neprimerna uporaba stanovanja niti utemeljenih razlogov v primeru, ko lastnik ne sme odpovedati najemne pogodbe .

Zakon ne opredeljuje, kaj se zgodi s sredstvi rezervnega sklada ob prenosu lastninske pravice na stanovanju. Glede na dikcijo v Stanovanjskem zakonu sta možni dve razlagi, in sicer, da se ukine pravica črpanja sredstev rezervnega sklada ali pa se prenese na novega lastnika stanovanja.

Občina mora pri gospodarjenju z javnimi sredstvi delati kot dober gospodar, transparentno in v skladu z veljavno zakonodajo. Zakon ni določil, kaj se zgodi v primerih, ko je najemodajalec dolžan skleniti najemno pogodbo (npr. smrt najemnika, razveza zakonske zveze) z določeno osebo, na stanovanju pa je dolg. Menimo, da bi se zakon do tega vprašanja moral opredeliti in občini ponuditi ustrezne institute, ki bi ji omogočale odpis dolga ali pa prenos le-tega na novega najemnika.

V zvezi z najemnimi razmerji, ki se sklepajo z najemno pogodbo za določen čas, Stanovanjski zakon ni jasen, saj se postavlja vprašanje, kaj se zgodi v primeru smrti najemnika ali razveze zakonske zveze z najemnimi pogodbami za službena stanovanja ali namenska stanovanja.

V primerih, ko so najemniki stanovanj nameščeni v domove za ostarele in je občina tako njihov najemodajalec in zavezanec za doplačilo doma, se občinam pojavijo dvojni stroški, povezani z isto osebo. Menimo, da bi to problematiko zakon moral rešiti.

V občinah je zelo pereča problematika izgube proračunskih prihodkov iz naslova neplačevanja najemnin. Zakon se je do te problematike opredelil premalo odločno. Občina lahko iztoži najemnino le od najemnika in ne od uporabnikov, sodni postopki kljub določbi o prednostnih zadevah trajajo približno tri do pet let. V tem času pa najemniki ponavadi ne plačujejo najemnine in se tako nastali dolg še povečuje. Prav tako bi bilo treba za neplačnike določiti ostrejše pogoje pri možnostih pridobitve drugega najemnega stanovanja na razpisu.

Zakon dopušča omejevanje bodoče lastninske pravice s stvarnimi bremeni, ki v določenih primerih ravno tako onemogočajo oziroma zelo omejujejo uporabo lastninske pravice na novozgrajenih stanovanjih.

Zakon ne rešuje problematike pri pridobivanju oziroma preveritvi dokumentov, ki so osnova za izenačevanje pogojev za državljane članice EU.

Zakon ne rešuje problematike območja, na katerem lahko občina rešuje stanovanjsko problematiko svojih občanov, zato bo lahko še vedno prihajalo do manipulacij. Občina kupi stanovanja na območju druge občine in s tem prenese tudi vse obveznosti, vezane na stalno prebivališče in s tem povezano socialno problematiko, na drugo občino.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Dušan Semolič.

Predlagani sklep ni bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 9 jih je glasovalo za, 18 jih je bilo proti in 5 se jih je glasovanja vzdržalo).

 

K 2. točki dnevnega reda RAZŠIRITEV:
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2003 in 2004.

Predlagatelj zakona je Ministrstvo za finance.
Državni zbor je zakon sprejel na seji v četrtek 19. junija 2003 in je bil prejet isti dan.
Zakon so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko dne 19.6.2003.
Predlog za odložni veto, ki ga je predlagal državni svetnik Peter Vrisk so državne svetnice in svetniki prejeli na klop.

Predsednik je odredil 15 minutni odmor, da se je sestala Komisija za gospodarstvo, in obravnavala zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2003 in 2004.
Poročilo Komisije za gospodarstvo so državne svetnice in svetniki prejeli na klop.
Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Komisija za gospodarstvo ni predlagala, da skladno s 97. členom Ustave Republike Slovenije državni svet zahteva od državnega zbora, da pred razglasitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2003 in 2004, o njem ponovno odloča.
Predlog za odložni veto je obrazložil predlagatelj državni svetnik Peter Vrisk.
Stališča Komisije za gospodarstvo je podal podpredsednik komisije mag. Zlatko Jenko.
Razpravljali so državni svetniki Cvetko Zupančič, Marjan Maučec, Vincenc Otoničar, Janez Sušnik in Peter Vrisk.
Kratko obrazložitev je podala Petra Zemljič, svetovalka vlade na Ministrstvu za finance.
Kratko obrazložitev je podala tudi Janja Kokalj Prošek, državna podsekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 8. seji, dne 24. 6. 2003, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2003 in 2004, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 27. seji, dne 19.6.2003, sprejel

S K L E P

da na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije zahteva od Državnega zbora Republike Slovenije, da ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2003 in 2004.

O b r a z l o ž i t e v:

Sporen je predvsem 10. člen zakona, s katerim se v 21.č členu načrtovanje in poraba sredstev Evropske unije prelaga na ministra, pristojnega za finance in ministrico, pristojno za strukturno politiko in regionalni razvoj.

Državni svet meni, da bi tako pomembne zadeve za slovensko podeželje, kot je načrtovanje in poraba sredstev Evropske unije, morale biti v pristojnosti tudi ministra, pristojnega za kmetijstvo.

***

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Peter Vrisk.

Predlagani sklep ni bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 10 jih je glasovalo za, 11 jih je bilo proti in 6 se jih je glasovanja vzdržalo).

Predsednik je zaključil 8. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom ter vsem gostom, ki so se odzvali vabilu, zahvalil za sodelovanje in razpravo.