Vprašanje Darka Frasa glede razdelitve sredstev evropskih strukturnih skladov

Državni svet Republike Slovenije je na 42. seji, dne 15. 3. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Darka Frasa glede razdelitve sredstev evropskih strukturnih skladov in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Darka Frasa in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Darka Frasa se glasi:

Na kakšen način si Vlada RS predstavlja razdelitev sredstev evropskih strukturnih skladov, ki jih bo Slovenija dobila v naslednji finančni perspektivi?

Obrazložitev:

Sredi preteklega tedna je slovensko javnost presenetila izjava, ki je bila še sveža posredovana s sestanka v vladnem kabinetu. Državni sekretar za razvoj je novinarjem razložil, da je bilo govora o razvojnih sredstvih, ki jih bo Slovenija v naslednjih sedmih letih dobila iz evropskih skladov. Novici smo pozorno prisluhnili, saj bodo Evropski skladi v bodoče skrbeli tudi za skladni regionalni razvoj v Sloveniji. Po izjavi državnega sekretarja iz vladne službe za razvoj ni ničesar več jasno. Do 75% vseh sredstev naj bi namreč šlo za velike osrednje projekte???.

Naziv Evropskega sklada za regionalni razvoj že samo za sebe govori, da bi naj le-ta podpiral projekte v regijah, ki zaostajajo v razvoju, ne pa tistih, ki so ??osrednji?¤ in ??veliki?¤. Sredstva evropskih strukturnih skladov so namenjena kot korektiv zaradi nepopolnega delovanja notranjega evropskega trga, ki sam za sebe poglablja regionalne razvojne razlike. Menim, da bi tudi Slovenija morala slediti temeljnim ciljem evropske kohezijske politike, ki so zapisani v evropski ustavi in veliko večino sredstev nameniti za projekte, ki so pomembni za regionalni razvoj, ne glede na to ali so veliki ali majhni. Vlada je pred kratkim objavila vrednosti indeksa razvojne ogroženosti za razvojne regije. Če bi uporabila ta kriterij razdelitve razvojnih sredstev, bi Vzhodni Sloveniji pripadle tri četrtine, Zahodni Sloveniji, vključno z Ljubljano, pa ena četrtina sredstev kar bi bila pravična in modra odločitev.

Kadar so prejšnje vlade govorile o velikih projektih in še posebej v povezavi z besedo ??osrednje?¤, se je vselej slabo končalo za območja, ki so odmaknjena od Osrednjeslovenske regije in so nekako bolj ob robu, oziroma čez rob ločnice bogatih od revnih dolin. Izjava si vsekakor zasluži pozornost in potrebno bo pojasnilo, kakšen razvoj nam bodo zagotovili veliki osrednji projekti, da se ne bi slučajno zgodila nova enotna davčna stopnja, tokrat za regionalni razvoj.

Zadeva je namreč lahko tudi podobna aktualni razpravi. Treba je pomagati gospodarstvu, da doseže konkurenčnost. Za to je nujno sredstva EU nameniti za velike projekte in prednostne lizbonske cilje. Od tega bomo na koncu namreč vsi imeli več, tisti osrednji in tisti odmaknjeni. Osrednji in veliki bodo takoj dobili evre, da bodo lahko povečali svoje profite, odmaknjeni pa bodo, dolgoročno gledano, tudi deležni višje gospodarske rasti v Sloveniji.

Ob pomanjkanju pojasnil se kaj lahko porodijo tudi zgoraj zapisane misli, še posebej v okoljih, kjer je državni proračun doslej bolj skopo delil razvoj. Zato bi si želeli pojasnilo, da se pri osrednjih projektih ne misli le na Osrednjeslovensko regijo, ki po razvitosti že močno presega evropsko povprečje in da se pri velikih projektih misli tudi na relativno velike projekte za razmere v vseh ostalih, zlasti razvojno zaostalih slovenskih regijah. Vsaka drugačna razlaga ne bo mogla biti sprejeta z naklonjenostjo in ne bo vodila v zmanjšanje razvojnih razlik med regijami, temveč prej nasprotno.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.