Iskanje: Napredno iskanje

Brskanje po kategorijah:

Mnenje k predlogu zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) - druga obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 47. seji, dne 11. 10. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) - druga obravnava

Državni svet predlog zakona podpira.

Državni svet je oblikoval naslednje konkretne pripombe:

K 8. členu:

V trinajstem in petnajstem odstavku se število "12,5" nadomesti s številko "10".

Obrazložitev:

V Sloveniji nimamo zakonodaje, ki bi dovoljevala delovanje t.i. nepremičninskih skladov. Slednji bi bili lahko ustanovljeni skladno z ZISDU, kar pomeni, da poslujejo kot investicijski sklad, ali z ZGD, kar pomeni, da poslujejo kot kapitalske družbe oziroma kot finančni holdingi. V ZDDPO-2 bi bilo smiselno opredeliti obdavčitev "nepremičninskih skladov", če poslujejo kot finančni holdingi.

Ocenjuje se, da bi bilo lahko v nepremičninskih skladih v Sloveniji največ 30 % stanovanj, kar znaša okrog 240.000 enot. Četudi bi bil dolgoročen cilj dosežen le 50 %, to je 120.000 stanovanjskih enot, bi lahko preostalih 120.000 etažnih enot odpadlo na poslovne nepremičnine (pisarne, trgovine, garaže itd.). Ob povprečni ceni 1.300 € /m2, kot maksimalni prodajni ceni od SSRS, bo znašala premoženjska bilanca takšnih skladov okrog 312 mio € . Ob okrog 1 % proviziji za upravljanje takšnih skladov, brez nagrade za donos, bi znašali priznani stroški upravljavcem nepremičninskih skladov vsaj 3,1 mio € na leto.

Najemni trg je koristen za geografsko mobilnost delovne sile, poleg tega pa bi 120.000 stanovanjskih enot prineslo državi tudi DDV iz naslova najemnin. V letu 2005 in 2006 država ne uspe pobrati davkov od najemnin, saj je efektivna obdavčitev najema z dohodnino previsoka, najemnega trga pa uradno skoraj ni, razen za neprofitna stanovanja, ki jih oddajajo stanovanjski skladi. Ocenjeni letni iztržek države od DDV na najemnine, če bi obstajali nepremičninski skladi, bo znašala 120.000 enot x 76 m2 x 12 mesecev x 8 € /m2 x 20 % stopnja DDV = 175,1 mio € oz. okrog 42 milijard SIT.

Postavlja pa se vprašanje, ali je ustanovitev finančnega holdinga (kot nepremičninski sklad) smiselna z davčnega vidika. V kolikor takšen finančni holding posluje tudi v tujini, in zlasti znotraj EU, se postavlja vprašanje, ali bi bilo bolj racionalno, da ima sedež v eni od članic EU. Režim davčne obravnave dohodkov iz udeležbe predstavlja enega glavnih dejavnikov atraktivnosti davčnega okolja države.

Po predlogu zakona se prejete dividende ne vključujejo v davčno osnovo zavezanca če:

je izplačevalec dividend davčni zavezanec po ZDDPO-2 ali

je izplačevalec dividend rezident EU in je davčni zavezanec v svoji državi ali

je izplačevalec dividend rezident države izven EU in je davčni zavezanec v svoji državi, pri čemer znaša splošna davčna stopnja na dobiček podjetij v tej državi najmanj 12,5 %.

Predlog zakona pri izvzemanju dividend iz davčne osnove zavezanca ne predvideva dodatnih pogojev glede višine ali trajanja udeležbe, kot jih poznajo nekatere druge države (glej tabelo).

Po predlogu zakona se 50 % kapitalskih dobičkov, ki jih zavezanec doseže z odsvojitvijo lastniškega deleža v drugi gospodarski družbi ne vključuje v davčno osnovo zavezanca če:

je zavezanec udeležen v kapitalu druge osebe najmanj v višini 8% inznaša čas trajanja udeležbe najmanj 6 mesecev in

je gospodarska družba, katere delež v kapitalu se odtujuje, rezident in davčni zavezanec v državi v kateri znaša splošna stopnja davka na dobiček podjetij najmanj 12,5%.

Analogno se 50 % kapitalske izgube, ki jo zavezanec doseže z odsvojitvijo svojega deleža v drugi gospodarski družbi ne priznava kot odhodek pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca.

Izvzemanje dohodkov iz udeležbe je glavni dejavnik davčne obremenitve finančnih holdingov in pomembno vpliva na atraktivnost davčnega okolja države. Predlog zakona izboljšuje trenutno ureditev z razširitvijo pogojev za izvzemanje dividend in uvedbo polovičnega izvzemanja kapitalskih dobičkov.

Z vidika države obstajajo trije med seboj povezani cilji uvedbe režima izvzemanja dohodkov iz udeležbe: (1) pozicioniranje Slovenije kot finančnega centra za holdinške družbe preko ugodne davčne obravnave dohodkov holdinških družb, (2) spodbujanje razvoja storitvenega sektorja, ki podpira holdinške družbe (pravne pisarne, davčni svetovalci, banke, skrbniška podjetja ipd.), in (3) prestrukturiranje davčnih prihodkov države iz naslova davka na dohodek pravnih oseb na naslov davka na dodano vrednost (izpad DDPO zaradi izvzemanja dohodkov iz udeležbe in povečanje DDV zaradi povečanja dejavnosti storitvenega sektorja). O davčnih učinkih delovanja najemnega stanovanjskega in poslovnega fonda je prikazan na gornjem primeru.

Kljub izboljšanju glede na trenutno stanje predlog ZDDPO-2 le delno izboljšuje atraktivnost slovenskega davčnega sistema za holdinške družbe. Medtem ko je predlagana rešitev za izvzemanje dividend ena najbolj konkurenčnih v evropskem merilu, ostaja izvzemanje kapitalskih dobičkov v primerjavi z nekaterimi drugimi državami EU (tabela) relativno nekonkurenčna.

Tabela 1: Davčna obravnava dohodkov iz udeležbe v treh državah članicah EU.

	Nizozemska	Belgija	Luksemburg
Obseg izvzemanja	100% izvzemanje dividend in kapitalskih dobičkov ob izpolnjevanju pogojev udeležbe in davčnega pogoja.	a) 100% izvzemanje kapitalskih dobičkov ob izpolnjevanju davčnega pogoja. b) 95% izvzemanje prejetih dividend ob izpolnjevanju pogojev udeležbe in davčnega pogoja	Finančni holdingi po zakonu iz leta 1929 so obdavčeni po posebni stopnji 0%.
Pogoji udeležbe	Udeležba najmanj v višini 5% zavezanec udeležbe ne vodi kot kratkoročne finančne naložbe oziroma portfeljske naložbe	Udeležba v višini najmanj 10% ali 1,2 mio EUR Obdobje trajanja udeležbe najmanj 1 leto	Udeležba v najmanj v višini 10%
Davčni pogoj	Odvisna družba, ki izplačuje dividende oziroma katere delež v kapitalu se odtujuje mora biti davčni zavezanec. Višina davčne stopnje ni pomembna.	Odvisna družba, ki izplačuje dividende oziroma katere delež v kapitalu se odtujuje ni rezident države v kateri znaša splošna davčna stopnja na dobiček podjetij manj kot 15% (ne velja za države EU).	Odvisna družba, ki izplačuje dividende oziroma katere delež v kapitalu se odtujuje ni rezident države v kateri znaša splošna davčna stopnja na dobiček podjetij manj kot 11%.

Vir: Earnst & Young: Worldwide corporate Tax guide, PriceWaterhouseCoopers: Holding Companies in Luxembourg

Zaradi vsega navedenega so smiselne naslednje vsebinske spremembe predloga zakona:

Razširitev izvzemanja kapitalskih dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev na 100 %. Analogno se kapitalske izgube ne priznavajo kot odhodek pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca.

Predlog zakona kot pogoj za izvzemanje kapitalskih dobičkov določa 8% udeležbo v drugi gospodarski družbi. V tem primeru zavezanec, ki kljub velikemu absolutnemu znesku naložbe ne dosega 8% praga, ni upravičen do izvzemanja kapitalskega dobička. Pogoj se spremeni tako, da določa ali 8% udeležbo ali udeležbo v višini vsaj 2 milijonov EUR.

Predlog zakona določa davčno ugodna okolja kot države (razen držav EU) v katerih znaša splošni davek na dobiček podjetij manj kot 12,5 %. Predlog zakona v primeru transakcij, ki so vezana na podjetja v državah z ugodnim davčnim okoljem, ne dopušča koriščenja določenih ugodnosti, med drugim tudi izvzemanja kapitalskih dobičkov. Primer takšne države je Srbija, v kateri znaša davek na dobiček podjetij 10 %. Zaradi specifike in regionalne usmeritve slovenskega gospodarstva je smiselno, da se ta prag zniža iz 12,5 % na 10 %.

K 21. členu:

V prvem odstavku se za besedo "zakona" postavi piko, nadaljnje besedilo pa se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Oblikovanje popravka terjatev lahko zavezanec izvrši, če so neplačane terjatve starejše od šestih mesecev, če je zoper dolžnika sprožil sodni postopek, če se dolžnik nahaja v postopku prisilne poravnave ali stečaja. Oblikovanje popravka naštetih terjatev se opravi v odstotku, izračunanem na podlagi izkušenj iz preteklih let in pričakovanj v prihodnosti."

Obrazložitev:

V predlogu zakona je določeno, da zavezanec lahko oblikuje popravke terjatev (znižuje davčno osnovo) največ za 1 % ustvarjenih prihodkov. Predlagana rešitev je v precejšnjem neskladju z dejanskim stanjem, ki izkazuje visoko stopnjo finančne nediscipline, dolgotrajne sodne postopke vtoževanja terjatev, številne prisilne poravnave in stečaje.

Glede na takšen položaj bi moralo biti davčnim zavezancem omogočeno, da lahko znižajo davčno osnovo (oblikujejo popravke terjatev) v določenem odstotku dejansko neplačanih terjatev. Ta odstotek pa se določi glede na pretekle izkušnje in pričakovanja v prihodnosti. Možnost oblikovanja popravka terjatev mora biti predvidena tudi za primere pričetka prisilnih poravnav, stečajev ali ob pričetku vtoževanja terjatev na sodišču. Predlagana ureditev naj vključuje samo tiste terjatve, ki so starejše od šestih mesecev. Predmet oblikovanja popravkov ne morejo biti terjatve, ki so posledica običajnih zamikov plačil.

K 24. členu:

V prvem odstavku se v 3. točki število "12,5 %" nadomesti s številom "10 %".

Obrazložitev:

Enako kot pri 8. členu.

K 25. členu:

V prvem in drugem odstavku se število "50 %" nadomesti s številom "100 %".

V tretjem odstavku se število "12,5 %" nadomesti s številom "10,0 %".

Obrazložitev:

Enako kot pri 8. členu.

K 29. členu:

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

"(4) Kot odhodek se davčnemu zavezancu prizna plačani prispevek članarin zbornicam."

Obrazložitev:

Zbornice so ustanovljene na podlagi zakona, kar pomeni izraz interesa države po združevanju gospodarskih subjektov. Namen združevanja je zastopanje interesa članov zbornice in povečevanje učinkovitosti delovanja članov. Zato je upravičeno, da se članarine zbornicam, ki jih plačajo davčni zavezanci, obravnavajo kot davčno priznani odhodek.

K 30. členu:

V prvem odstavku se v točki 8.b) število "12,5 %" nadomesti s številom "10 %".

Obrazložitev:

Enako kot pri 8. členu.

K 32. členu:

Besedilo drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:

"(2) Za posojila delničarja oziroma družbenika po prvem odstavku tega člena se štejejo tudi posojila tretjih oseb oziroma če so posojila pridobljena v zvezi z depozitom tega delničarja oziroma družbenika v tej osebi oziroma banki."

Obrazložitev:

Že obstoječa davčna zakonodaja je preko instituta t.i. tanke kapitalizacije omejevala pojav "davčnega ščita" zaradi dolžniškega financiranja, kar vsebujejo vse evropske davčne zakonodaje, kot enega izmed možnih. Kljub temu se predlaga korekcija oz. črtanje določbe za tista posojila bank, za katerega jamči družbenik oz. delničar. Pri malih in srednjih podjetjih se pogosto dogaja, da se dodatni, vendar nujni kapital lahko pridobi le tako, da družbenik nastopi kot garant.

K 33. členu:

V petem odstavku se v 1. točki število "3 %" nadomesti s številom "5 %".

V petem odstavku se v 3. točki število "15 %" nadomesti s številom "25 %".

Obrazložitev:

Amortizacijske stopnje za gradbene objekte kot tudi za opremo, vozila in mehanizacijo so za davčne namene opredeljene nižje kot v sedaj veljavnem zakonu in računovodskih standardih. Državni svet meni, da takšen pristop upoštevanja amortizacije pri ugotavljanju davčne osnove ni razvojno naravnan, ne spodbuja investicij in ima negativne učinke na posodabljanje opreme in objektov. Po grobi oceni bi imela navedena sprememba amortizacijskih stopenj glede na sedaj veljavni zakon za posledico povečanje efektivne davčne stopnje za 2 odstotni točki. Predlog zakona že z uveljavitvijo uvaja institute, ki pomenijo večjo davčno obremenitev, medtem ko tiste spremembe, ki pomenijo manjše obremenitve zavezancev pa šele postopno v večletnem prehodnem obdobju. Zato državni svet predlaga, da se amortizacijske stopnje za gradbene objekte kot tudi za opremo, vozila in mehanizacijo za davčne namene ne znižujejo glede na sedaj veljavne.

Kot je razvidno iz predlagane ureditev se letne amortizacijske stopnje za opremo, vozila in mehanizacijo znižujejo iz 25 % na 15 %. Rešitev ni v smeri razvojne naravnanosti, cilj zakonodajalca mora biti, da podjetje v čim krajšem času amortizira opremo, ker na ta način skrbi za njeno zamenjavo. V času stalnega razvijanja novih tehnologij in opreme je zagotovo sporna predlagana rešitev, po kateri bo kupljena oprema lahko amortizirana šele v šestih letih in 6 mesecih.

Doda se nov odstavek, ki se glasi:

"(7) Če se davčni zavezanec tako odloči, se mu stroški amortizacije lahko priznajo v višini, obračunani po metodi pospešene amortizacije in po stopnjah pospešene amortizacije, ki jih je davčni zavezanec sam določil. Stroški amortizacije po izbrani metodi pospešene amortizacije se priznajo pod pogojem, da davčni zavezanec metode in stopenj v življenjski dobi posamične opreme ne spreminja."

Obrazložitev:

Z amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev se oblikuje vir za financiranje vlaganj v nova osnovna sredstva, ki so fizično ali ekonomsko dotrajala. Glede na to, da je predvsem ekonomsko zastarevanje vedno hitrejše in morajo gospodarski subjekti, v kolikor želijo slediti konkurenci, vedno hitreje nadomeščati ekonomsko zastarelo opremo z novejše, učinkovitejšo in zmogljivejšo, je upravičeno pospešeno amortiziranje opreme, saj le na ta način gospodarski subjekt še pred potekom fizične življenjske dobe, ki je daljša od ekonomske, z amortizacijo zbere dovolj velik vir za financiranje nove opreme. V kolikor se za davčne namene prizna samo strošek amortizacije, izračunan po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, pri čemer se glede na predlog novega zakona letne amortizacijske stopnje celo znižujejo, je za oblikovanje vira financiranja iz naslova amortizacije potreben bistveno daljši čas, kar pomeni, da mora tisti gospodarski subjekt, ki skrbi za razvoj proizvodnje in želi slediti tempo tehnološkega razvoja, za nova vlaganja v opremo zagotoviti druge vire, torej posojila, s čemer pa se zaradi stroškov financiranja vrednost investicij v novo opremo po nepotrebnem povečuje. To pa tudi z narodnogospodarskega vidika gotovo ni smotrno.

K 55. členu:

Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:

"(2) Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 20 % investiranega zneska v opredmetena sredstva, razen v osebna motorna vozila ter razen v pohištvo in pisarniško opremo brez računalniške opreme, in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v Sloveniji."

Obrazložitev:

Ohranitev davčnih olajšav za vlaganja v opremo in njihova razširitev tudi na vlaganja v nepremičnine je smiselna in nujna. Nižja stopnja obdavčitve ter poenostavitev davčnega sistema nikakor ne odtehtata pozitivnih učinkov davčnih olajšav. Potrebno je namreč upoštevati dejstvo, da velika večina slovenskih družb ne deluje v sektorju proizvodnje, temveč na področju storitvenih dejavnosti (prevozi, gostinsko, gradbeništvo, finančne in poslovne storitve), kar pomeni, da bi ukinitev olajšav za vlaganja v opremo in nepremičnine povzročila, da ti gospodarski subjekti ne bi bili (ali v bistveno manjši meri) pripravljeni vlagati sredstev v dodatna investiranja, ki vedno nosijo določen riziko. Ta riziko je lažje obvladljiv, če država spodbudi vlaganje v obliki davčnih olajšav.

Poleg tega preprost izračun tudi izkaže, da imajo vlaganja številne multiplikacijske faktorje, tako v rasti družbenega produkta, zaposlovanju, kot nenazadnje tudi v pobiranju davkov. Nabava posamezne opreme običajno rezultira v dodatnem zaposlovanju, povpraševanju in posledično gospodarski rasti, povečanju oz. modernizaciji tehnološkega parka, angažiranju zasebnih sredstev v podjetniško dejavnost idr.

K 70. členu:

V prvem odstavku se v 6. točki število "12,5 %" nadomesti s številom "10 %".

Obrazložitev:

Enako kot pri 8. členu.

K 97. členu:

Člen se črta.

Obrazložitev:

97. člen predloga ZDDPO-2 določa do leta 2010 višje davčne stopnje od določene 20 % stopnje v 60. členu tega zakona. Že dosedanje spremembe ZDDPO so povečale efektivno davčno stopnjo od 11,9 % v letu 2002 na 18,7 % v letu 2005. Plačilo davka od dohodkov pravnih oseb močno narašča; v devetih mesecih 2006 je bilo vplačanega že 188,8 milijard tolarjev tega davka oz. 46,4 milijarde tolarjev več kot v celem letu 2005, ko je bilo vplačanega 142, 4 milijarde tolarjev. Indeks porasta v devetih mesecih letos na enako obdobje lani je 165,8! Po začasnih podatkih nobena pomembna gospodarska kategorija ne narašča s tako intenzivnostjo. Za nevtralnost efekta obdavčitve dohodkov pravnih oseb bi moral dobiček družb letos porasti za več kot 400 milijard tolarjev. Takšno povečanje davčnega bremena podjetij ne kompenzira niti zmanjševanje davka na izplačane plače, saj je bilo v devetih mesecih letos vplačanega 77,0 milijard tolarjev, v celem letu 2005 pa 121,2 milijarde tolarjev; torej je to zmanjšanje mnogo manjše. Predlog zakona ukinja tudi "investicijsko olajšavo", ki je pomembno zmanjševala efektivno davčno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb. Prav tako pa tudi predlagana sprememba amortizacijskih stopenj, ki so priznane za davčne namene, pomeni po grobi oceni za 2 odstotni točki višjo efektivno davčno stopnjo. Zato naj se ta člen črta in takoj uveljavi 20 % davčna stopnja, saj bi le tako zadržali približno enako efektivno davčno obremenitev dohodka pravnih oseb, kar bo prispevalo tudi k ugodnejšemu položaju fiskalne konkurenčnosti Slovenije v EU.

* * *

Za poročevalko je bila določena državna svetnica Marta Turk.

Povezane vsebine

	47. seja Državnega sveta Republike Slovenije