Mnenje k Predlogu zakona o subvencioniranju dijaške prehrane (ZSDijP) - druga obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 4. seji, dne 20. 2. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E
k Predlogu zakona o subvencioniranju dijaške prehrane (ZSDijP) - druga obravnava

Državni svet načelno podpira predlog zakona.
Državni svet opozarja, da so bili podobni zakoni že v parlamentarni proceduri in načelno podpira prizadevanja za reševanje problemov subvencioniranja dijaške prehrane, ker predlagatelj z njim želi sistemsko urediti prehrano dijakov na podoben način, kot je to že urejeno za študente in bi s tem prispevali k njihovemu bolj zdravemu prehranjevanju. Državni svet ugotavlja, da Vlada podpira predloženi zakon, saj meni, da bi predlagano subvencioniranje prehrane prispevalo k zdravi prehrani dijakov, saj topel obrok predstavlja za posameznega dijaka velik izdatek, tudi za tistega, ki bi si plačevanje tega obroka lahko privoščil. Poleg tega se mu marsikateri dijak, tudi v nasprotju z željami staršev, pogosto izogne, nekateri pa nimajo niti pogojev, da bi dobili takšen obrok, saj v šolah in njihovi okolici ni ustreznih obratov, ki bi nudili tople obroke. Vendar pa Državni svet opozarja na nekatere pomanjkljivosti predloga zakona, ki jih bo treba v postopku nadaljnjega sprejemanja zakona odpraviti, tako na primer, da se dijaška prehrana v predlogu zakona bolj splošno opredeli in da se obrok kot predmet subvencioniranja opredeli natančneje, kot je že predlagano v mnenju Vlade. Poleg tega je pomembno, da dijak dobi topel obrok v času pouka in praviloma znotraj šolskega prostora. Državni svet opozarja tudi na veljavni Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane dijakov in vajencev v srednjih šolah in na zagotovljene zneske v proračunih za leto 2008 in 2009, ki bi se po uveljavitvi tega zakona bistveno zvišali.

Državni svet izraža številne pomisleke o izvedbi predlaganih rešitev v praksi, predvsem v velikih šolah s 1000 dijaki. Sedaj bi le redka izmed srednjih šol lahko uresničevala določila zakona, vprašljivo pa je, če je to izvedljivo do rokov, določenih v predlogu zakona, čeprav je predviden zamik dveh let. Državni svet meni, da bi predlagatelji morali pripraviti temeljito analizo, kakšen bo vpliv na urnike zaradi daljšega odmora za obrok, čeprav bi verjetno odmor za obrok, tudi če bi se zato pouk podaljšal za pol ure, dijakom koristil. Vzpostavitev prostorskih zmogljivosti (kuhinja, jedilnica, razdelilnica hrane) bi bila zelo visok strošek, a ponekod za njihovo vzpostavitev v okviru šole niti ni možnosti, čeprav bi za to morda lahko izkoristili prostore bližnjih osnovnih šol in dijaških domov. Državni svet meni, da bi v zakon morali vključiti tudi smernice zdravega prehranjevanja kot pogoj, kaj se bo subvencioniralo, da ne bi prišlo do subvencioniranje npr. hitre prehrane, podobno kot se je zgodilo pri študentih. Državni svet opozarja, da zakonski osnutek ne bi bil le nekakšen del predvolilnih potez, ki ne bodo privedle do rešitve problematike.

Ker predlog zakona v svojih rešitvah ni domišljen in bi lahko povzročil več problemov kot koristi, Državni svet predlaga, naj predlagatelj nedorečeno izvedbo zakona v posameznih določbah v drugi obravnavi še amandmajsko dopolni.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik dr. Zoltan Jan.