5. Sklep k pz o kmetijskih zemljiščih

Državni svet Republike Slovenije je na 47. seji 3. 7. 2012, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06) sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah Zakona o kmetijskih zemljiščih

(ZKZ-D) – skrajšani postopek

Državni svet ne podpira Predloga zakona.

V predstavitvi stališča Ministrstva za kmetijstvo in okolje je bilo poudarjeno, da je varstvo kmetijskih zemljišč ustavna kategorija. Lani sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih je po letu 2002 ponovno uvedel plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, katere cilj je bil racionalno umeščanje objektov v prostor z usmerjanjem gradnje na manj kvalitetna zemljišča ter obenem zagotavljanje namenskih sredstev za urejanje manj kvalitetnih zemljišč v zemljišča za kmetijsko pridelavo. Ker bi z ukinitvijo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč porušili obstoječi sistem varstva kmetijskih zemljišč, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje takšnemu načinu odpravljanja odškodnine ni naklonjeno. Zaradi težav, ki so se pokazale v letu dni izvajanja zakona, razmišljajo o spremembi načina odmere odškodnine ter o njenem znižanju, saj je glede na trenutne gospodarske razmere relativno visoka. Od uveljavitve zadnje novele zakona je bilo zbranih okoli 4 milijone evrov odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Že ob pripravi zakona v lanskem letu so na resornem ministrstvu predlagali odmero odškodnine od gradbene parcele, ampak tega takratno Ministrstvo za okolje in prostor ni podprlo. Koncept odškodnine ni odvisen od lokacije, ampak od kvalitete zemljišča in je enoten za celo državo. Predlog, da bi se odškodnina plačevala ob spremembi namembnosti rabe kmetijskega zemljišča, predstavlja po mnenju Ministrstva za kmetijstvo in okolje težavo in bi lahko povzročil neenakopraven položaj investitorjev. Po takem predlogu namreč v okoli 40 občinah, ki imajo sprejete OPN, odškodnin ne bi bilo, v ostalih pa bi se odškodnina plačevala, če bi prišlo do spremembe namembnosti. Poleg tega ima marsikatera občina v obstoječih prostorskih aktih zelo veliko nepozidanih stavbnih površin, ki so po dejanski rabi kmetijska zemljišča. V kolikor se v občini ugotovi, da jih ni možno aktivirati, se spremeni namen rabe iz stavbne v kmetijsko in hkrati ob izkazanem interesu spremeni raba drugih zemljišč (iz kmetijskih v stavbna). Če bi uveljavili plačilo odškodnino ob spremembi namenske rabe, občine ne bi bile več zainteresirane za tak način spreminjanja rabe. Odškodnina tudi bazira na dejstvu, da se plača takrat, ko se zemljišče dejansko ne more več uporabljati za kmetijsko proizvodnjo. Prav tako bi plačilo odškodnine ob spremembi namenske rabe s prostorskim aktom povzročilo težavo v smislu načina obračunavanja. Državni svet se je seznanil, da Ministrstvo za kmetijstvo in okolje za september načrtuje in pripravlja celovito spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih.

Državni svet se je seznanil tudi s stališčem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki predloga zakona ne podpira, saj cilji niso v skladu s cilji, da se ohranja in izboljšuje pridelovalni potencial ter povečuje obseg kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane. Ne samo odprava odškodnin, temveč že znatno znižanje odškodnin za spremembo namembnosti bi po mnenju Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije lahko ogrozilo načrtovano izvajanje ukrepov kmetijske zemljiške politike, ki se bodo v veliki večini financirali prav iz tega vira. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije meni, da je v javnem interesu, da se najboljša kmetijska zemljišča ohranijo in nujno je, da se za zadovoljivo samooskrbo s hrano delež kmetijskih zemljišč tudi poveča. Z zadnjo spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih so se prenehali uporabljati prostorski akti v delu, ki se nanašajo na nadomeščanje kmetijskih zemljišč, z ukinitvijo odškodnine pa bi apetiti po najboljših kmetijskih zemljiščih, z namenom spremembe namembnosti, še bolj narasli. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije predlaga, da se ne ukinja odškodnina za spremembo namembnosti, saj meni, da bi bilo bolje, če se plačilo odškodnin ne bi izvajalo za celotno parcelo, ki je predvidena za gradnjo, ampak samo za površino, ki jo splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo v odlokih o OPN posameznih občin določajo kot najmanjšo velikost parcele objekta.

Državni svet se je seznanil tudi s stališčem Skupnosti občin Slovenije (v okviru Komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja), ki predlaga nadaljnje, a drugačno zaračunavanje odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki predstavlja sistemski finančni vir izvajanja ukrepov kmetijske zemljiške politike. Če je namen plačila odškodnine varovanje kmetijskih zemljišč, bi se morala plačevati ob spremembi namenske rabe zemljišča in ne kasneje, saj je glede na njen namen to trenutek, ko se še lahko varujejo zemljišča. S takšno spremembo bi lahko preprečili tudi velike interese po spremembi namenske rabe zemljišč in špekulacije s preprodajo kmetijskih zemljišč pred spremembo namenske rabe. Plačila odškodnine za spremembo namembnosti naj bodo oproščeni vsi, ki so do uveljavitve zakona takšno zemljišče že kupili, zavezanec za plačilo odškodnine za spremembo namembnosti pa naj bo prodajalec zemljišča. Poleg tega bi morale biti občine po mnenju Skupnosti občin Slovenije oproščene plačila odškodnine za spremembo namembnosti za javno infrastrukturo in nekatere druge projekte, del odškodnine pa bi moral biti prihodek občin, ki bi bil namenjen financiranju programov in ukrepov kmetijske politike. Skupnost občin Slovenije tudi opozarja, da bi z morebitno ukinitvijo odškodnine zaradi spremembe namembnosti usahnil sistemski vir financiranja izdelave strokovnih podlag za opredelitev trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč (3. c člen ZKZ-C). Ker dodatni viri financiranja za te namene niso zagotovljeni, lahko občine v tem primeru pričakujejo težave pri izdelavi OPN.

Člani Državnega sveta so si enotni o nujnosti varovanja kmetijskih zemljišč in potrebi po povečanju prehranske varnosti, se pa njihovi pogledi o načinu varovanja kmetijskih zemljišč razlikujejo.

Po mnenju Državnega sveta veljavna ureditev plačevanja odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč v praksi povzroča številne težave in jo je zato treba spremeniti, vendar na sistemski način, ki mora temeljiti na medresorskem (varstvo kmetijskih zemljišč, prostorsko načrtovanje, davčna politika) usklajevanju na vladnem nivoju in vključevanju strokovne javnosti in lokalnih skupnosti. Po mnenju Državnega sveta obstaja dvom, da se lahko z amandmaji v okviru skrajšanega postopka poiščejo usklajene in kvalitetne rešitve.

Večina članov Državnega sveta je prepričana, da je po skrajšanem postopku v Državni zbor vložena novela zakona, s katero naj bi popravili junija lani uveljavljeni zakon, katerega namen je bila zaščita najboljših kmetijskih površin pred nadaljnjo pozidavo, grob poseg predvsem v interesu kapitala. Odprava odškodnin za kmetijska zemljišča nas pelje v zgrešeno kmetijsko politiko in z njo ogrožanje prehranske varnosti. Slovenija s predlagano spremembo zakona grobo krši tudi usmeritve evropske skupnosti, ki prav zaradi grozeče prehranske krize predlaga ukrepe za zaščito naravnih virov, kamor nedvomno sodijo tudi kmetijska zemljišča.

Po mnenju nekaterih članov Državnega sveta je treba lani uveljavljeni zakon spremeniti v nekaterih točkah, ki so neživljenjske in posegajo v nekatere že pridobljene pravice. Odpravili bi namreč naj le odškodnine za zemljišča, ki v naravi ne predstavljajo potenciala za kmetijsko pridelavo. Medtem ko posamezni državni svetniki poudarjajo, če bo ta novela sprejeta, bo izgubilo kmetijstvo kot celota, država pa na segmentu prehranske varnosti in pri kmetijskih zemljiščih, se nekateri zavzemajo za ukinitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in pripravo nove sistemske rešitve, ker ocenjujejo, da z odškodnino ne varujemo kmetijskih zemljišč, saj npr. večji investitorji, npr. trgovci, nimajo težav s plačevanjem visokih odškodnin zaradi gradnje objektov (trgovskih centrov) na kmetijskih zemljiščih.

Po mnenju Državnega sveta bi morali odškodnino plačevati takrat, ko se dejansko spreminja namenska raba zemljišča in nikakor kasneje – npr. nekaj let po spremembi namenske rabe zemljišč iz kmetijskih v (nepozidana) stavbna zemljišča. Nesmiselno in krivično je, da mora investitor plačati odškodnino, čeprav je bila namenska raba zemljišča spremenjena pred mnogimi leti. Po mnenju nekaterih članov Državnega sveta s takim načinom zaračunavanja odškodnine ne ščitimo kmetijskih zemljišč, ampak le pobiramo davke. Prav tako nekateri člani Državnega sveta opozarjajo na nelogično rešitev, ko morajo investitorji plačevati odškodnino zaradi spremembe namembnosti nepozidanih stavbnih zemljiščih znotraj strnjenih naselij. Z vidika prostorske naselitve bi morali usmerjati gradnjo na nepozidana stavbna zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij, vendar se investitorji izogibajo teh območij zaradi plačila odškodnine pred izdajo gradbenega dovoljenja ter iščejo parcele izven teh območij, za katere ni treba plačati odškodnine.

Nekateri člani Državnega sveta poudarjajo, da je bila zadnja novela zakona pripravljena ob široki podpori strokovne javnosti. Strinjajo se s predstavljenim stališčem Ministrstva za kmetijstvo in okolje, da bi ukinitev plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti porušila obstoječi koncept varovanja kmetijskih zemljišč, ki temelji prav na njej. V zadnjih letih smo zaradi ekspanzije gradnje izgubili veliko kmetijskih zemljišč, pri čemer so prednjačili trgovski centri. Nekateri ocenjujejo, da je v Sloveniji veliko zemljišč za gradnjo stanovanj in gospodarskih objektov (neizrabljeni vojaški objekti; propadajoče hiše in stanovanjski objekti; zemljišča s propadlimi podjetji) in ni nobene potrebe po uničevanju kmetijskih zemljišč.

Posamezni člani Državnega sveta so opozorili, da se investitorji zaradi določenega načina odmere odškodnine, to je od površine zemljiške parcele, na kateri se bo gradil objekt, odločajo za parcelacijo, kar pa prinaša le dodatne stroške in daljši postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Po mnenju Državnega sveta je bila boniteta kmetijskih zemljišč določena dolgo časa nazaj in na neustrezen (pisarniški) način, zaradi česar višina odškodnine ne upošteva dejanske vrednosti zemljišča. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti predstavlja investitorjem v proizvodno dejavnost ali graditeljem individualnih hiš znotraj strnjenih naselij na nezazidanih stavbnih zemljiščih velik dodatni strošek, še posebej v manj razvitih delih Slovenije (npr. Pomurje), kjer predstavlja skoraj vrednost zemljišč.

Nadalje Državni svet opozarja, da se je pred letom 2003 prihodek iz naslova odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč delil med državo in občinami, ki so tako imele sistemski vir za financiranje ukrepov zemljiške politike, medtem ko je po sedanji ureditvi odškodnina namenski prihodek proračuna Republike Slovenije.

Posamezni člani Državnega sveta, ki so noveli zakona naklonjeni ugotavljajo, da so z uvedbo odškodnin v praksi nastale škodljive posledice, ker so se investicije skoraj da ustavile. Prepričani so, da so negativne posledice uvedbe odškodnin nekajkrat večje od morebitnih koristi za kmetijsko zemljiško politiko. Cene zemljišč so se zaradi odškodnin drastično povišale, kar investitorje odvrača od gradenj. Od odškodnin je bilo pobranih veliko manj sredstev, kot je bilo predvideno; evidentno je tudi, da ljudje čakajo z gradbenimi dovoljenji na čas odprave odškodnin. Poudarjajo tudi, da bodo s predlagano spremembo mlade družine v domačem okolju lažje rešile stanovanjske probleme, kar bo pripomoglo tudi k pomladitvi in poživitvi podeželja.

Državni svet Ministrstvu za kmetijstvo in okolje predlaga, da v skladu z napovedjo do septembra pripravi celovito spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki naj gre v javno razpravo ob upoštevanju gornjih pripomb ter pripomb nevladnih organizacij, skupin strokovnjakov s področja urejanja kmetijskih zemljišč in prostorskega načrtovanja ter pripomb Sveta Republike Slovenije za varstvo okolja.

Mag. Blaž Kavčič
predsednik

Povezane vsebine

	47. seja Državnega sveta Republike Slovenije