Sklepi, sprejeti ob obravnavi posveta z naslovom Plinski terminali v Tržaškem zalivu: da ali ne?

Državni svet Republike Slovenije je na 57. seji, dne 19. 9. 2007, na podlagi prvega odstavka 85.a člena ter prvega in drugega odstavka 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) ter na podlagi posveta z naslovom Plinski terminali v Tržaškem zalivu: da ali ne?,  sprejel naslednje

S K L E P E :

Državni svet Republike Slovenije je 10. julija 2007 organiziral posvet na temo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju. S posvetom naj bi predstavili  vlogo plinskih terminalov v oskrbi Slovenije z energijo, okoljske in prometne vplive terminalov, dejavnosti Vlade Republik Slovenije glede terminalov v sosednji Italiji in njen odnos do morebitne gradnje terminala na območju Luke Koper.

Državni svet ugotavlja, da je Vlada Republike Slovenije januarja 2007 zavzela stališče do problematike plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju. Stališče je Vlada Republike Slovenije posredovala Vladi Italijanske republike in Evropski komisiji. Iz njega je razvidno, da imata projekta plinskih terminalov v Tržaškem zalivu bistven, uničujoč in škodljiv čezmejni vpliv. Oba predvidena projekta sta zaradi tega za Republiko Slovenijo nesprejemljiva.

Državni svet tudi ugotavlja, da je Vlada Republike Slovenije junija 2007 sprejela peto poročilo o delu medresorske delovne skupine za oblikovanje stališč Republike Slovenije do problematike plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju. Iz poročila je razvidno, da Vlada Republike Slovenije nadaljuje z aktivnostmi v zvezi z načrtovano gradnjo terminalov za utekočinjen zemeljski plin v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju. Vlada Republike Slovenije v postopku čezmejne presoje sodeluje na način, ki bo preprečil nastanek negativnih in škodljivih vplivov za Republiko Slovenijo.

Lokalna politika in lokalno prebivalstvo, ki je s svojimi aktivnostmi v okviru civilnih iniciativ spodbudilo državne organe, da so se odzvali na načrtovano gradnjo plinskih terminalov, odločno nasprotujeta umestitvi plinskih terminalov kjerkoli na območju Tržaškega zaliva ali njegove obale. Odklanjanje argumentirata z visoko stopnjo onesnaženosti plitvega Tržaškega zaliva, z visoko prometno obremenjenostjo in z gosto naseljenostjo obal Tržaškega zaliva, s poslabšanjem varnostnega stanja (nesreče, terorizem) ter z negativnimi vplivi na razvoj tradicionalnih dejavnosti (ribištvo, turizem).

Državni svet poudarja, da gradnja terminala, plovba tankerjev po morju in nujna militarizacija zaliva zaradi zagotavljanja varnosti predstavlja grob poseg v ta prostor s hudimi kratkoročnimi in dolgoročnimi ekološkimi, zdravstvenimi, družbenimi, varnostnimi in ekonomskimi posledicami, kar je v svojih študijah potrdila tudi stroka. 

Državni svet opozarja, da morajo vsa nadaljnja vlaganja na področju Tržaškega zaliva zmanjšati njegovo okoljsko obremenjenost in upoštevati kumulativne in ne parcialne učinke na okolje, pri čemer so vlaganja brez soglasja lokalne politike in prebivalstva vnaprej obsojena na neuspeh.

Državni svet ne podpira umestitve plinskega terminala na območju Luke Koper in pričakuje, da se bo do tega projekta čim prej opredelila tudi Vlada Republike Slovenije.

Državni svet pozitivno ocenjuje sprejetje Memoranduma o sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike na področju energetskih, okoljskih, prometnih in drugih gospodarskih vprašanj na območju severnega Jadrana.

Državni svet daje pobudo za oblikovanje skupne energetske politike na območju severnega Jadrana. Za racionalno in kvalitetno zagotavljanje preskrbe s plinom je treba k sodelovanju povabiti tudi Republiko Hrvaško, ki je skupaj s Slovenijo in Italijo odgovorna za ta prostor.

Državni svet pričakuje, da bo Vlada Republike Slovenije v skladu z Aarhuško konvencijo sproti obveščala prebivalce Mestne občine Koper in širšo javnost o vseh svojih aktivnostih ter odzivih italijanske strani glede načrtovane gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.

Preskrba z naftnimi derivati, plini in drugimi neobnovljivimi energenti je zagotovljena le še za nekaj desetletij, kljub temu pa je Slovenija še vedno energetsko zelo potratna država in sodi v sam vrh evropskih držav zaradi visoke porabe energije na enoto bruto proizvoda. Republika Slovenija mora zato čim prej pristopiti k oblikovanju energetske politike in strategij, ki bodo omogočile usklajen sonaraven razvoj in spodbujale rabo obnovljivih virov energije ter vsebovale ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti in manjšo porabo energije. 

Državni svet opozarja tudi na sprejeto Deklaracijo o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v obdobju januar 2007 - junij 2008, iz katere izhaja, da se bo Slovenija zavzemala, da bo v času njenega predsedovanja visoko na dnevnem redu EU tudi zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo, kar je cilj skupne evropske energetske politike.

Državni svet podpira aktivnosti Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za okolje in prostor, ki si v okviru mešane slovensko-italijansko-hrvaške komisije za varstvo voda Jadranskega morja in obalnih območij pred onesnaženjem prizadeva za določitev celotnega območja severnega Jadrana za ekološko občutljivo ter zaščiteno območje.