Odgovor Ministrstva za gospodarstvo na vprašanji državnega svetnika Mirana Bavčarja glede naftovoda PEOP

Datum odgovora: 30.07.2007

Spoštovani,

Dne 16.5.2007 je na 54. seji Državnega sveta Republike Slovenije sprejel sklep, s katerim je pozval Ministrstvo za gospodarstvo, da odgovori na vprašanji državnega svetnika Mirana Bavčarja glede panevropskega naftovoda.

V nadaljevanju vam podajamo odgovor na zastavljeni vprašanji:

1. Katere obveznosti RS izhajajo iz vašega podpisa Ministrske deklaracije o panevropskem naftovodu in kako bo RS te obveznosti izpolnila.

Zvezi s projektom naftovoda PEOP, Republiko Slovenijo zavezujejo sklenjene mednarodne pogodbe:

1. World Trade Organisation (WTO)/General Agreement on tariffs and Trade (GATT)
2. Energy Charter Treaty (ECT)
3. European Union (EU)

Republika Slovenija je vztrajala na stališču, da ne podpiše nobene deklaracije ali sporazuma, ki bi kadarkoli pravno zavezoval Republiko Slovenijo ali bi prejudiciral odločitve v postopkih, predvidenih z našo zakonodajo.

Ostale države so namreč želele zavezujoč dogovor, ki bi bil znak potencialnim investitorjem projekta in podjetjem, ki bi se zavezale uporabljati naftovod, da so se države zavezale k izgradnji in bi tako pristopili k izvajanju predinvesticijskih faz.

Podpisana deklaracija ne nosi tovrstnih zavez in ne prejudicira odločitev v zvezi s postopki v Republiki Sloveniji. Glede na to, da je pravno nezavezujoča tudi ne more presegati zavez, ki jih je sprejela z zgoraj omenjenimi pogodbami. V deklaraciji je še posebej poudarjeno, da se vsi postopki izvajajo po veljavni zakonodaji in da je deklaracija pravno nezavezujoča.

S stališča Republike Slovenije je deklaracija v kontekstu realizacije projekta PEOP nepotrebna. Republika Slovenija je pristopila k podpisu zgolj zaradi načel skupne evropske energetske politike. Podpis deklaracije ni pogoj za začetek postopkov za gradnjo. Pogoj za začetek postopkov za gradnjo (testiranje možnosti za umeščanje v prostor) je ustanovitev pravne entitete, ki razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi, ki jih nameni izdelavi potrebnih študij in podlag, ki so potrebni za začetek postopkov umeščanja v prostor v posameznih državah. Financerji te pravne entitete prevzamejo vsa tveganja v zvezi s poslovnim tveganjem in povezanim umeščanjem v prostor.

Postopki umeščanja v prostor so predvideni v slovenski zakonodaji in so jasno opredeljeni.

2. Katere in kolikšne gospodarske koristi pričakuje RS od gradnje in obratovanja panevropskega naftovoda.

Gospodarske koristi Republike Slovenije od morebitne gradnje in obratovanja naftovoda PEOP preko ozemlja Slovenije bi bile relativno nizke. Glede na to, da je projekt PEOP še vedno v idejni fazi in ni točneje določen, je ocena možnih koristi zelo okvirna:

• davek na dobiček: max 1,5 mio USD/a pri maksimalni izkoriščenosti naftovoda,
• davek na dodano vrednost: max 2,3 mio USD/a,
• nova delovna mesta:
• v času gradnje: lokalno pokrivanje potreb po delovni sili za gradnjo naftovoda v višini max. 365.000 človek-dni
• v času obratovanja: v okviru podjetja za vzdrževanje in obratovanje naftovoda: pribl. 20 tehničnih in inženirskih stalnih delovnih mest.
• makroekonomske koristi: minimalne,
• dostop do naftovoda: glede na drugačne strateške usmeritve rafinerije Lendava, dostop do naftovoda PEOP za Republiko Slovenijo ni strateško zanimiv,
• uporaba zemljišč: ni pričakovati neto koristi, saj se načeloma kompenzira izpad uporabe zemljišča, odkupi pa ne bi bistveno presegli tržne vrednosti.
• okoljske koristi: v primeru da bi gradnja naftovoda PEOP zagotovila zmanjšanje tankerskega prometa v Severnem Jadranu, bi to lahko predstavljalo okoljske koristi. Seveda pa ga je potrebno utežiti z okoljskimi tveganji, ki jih prinaša gradnja in obratovanje naftovoda, kar se po predvidenem postopku umeščanja v prostor izvede s celovito presojo vplivov na okolje (CPVO).

Upamo, da smo vam v celoti odgovorili na zastavljena vprašanja.

S spoštovanjem,

Mag. Andrej Vizjak
MINISTER