Mnenje k predlogu Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije

Državni svet Republike Slovenije je na 38. seji, dne 16. 11. 2005, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS)

Državni svet podpira predlagano Resolucijo o prometni politiki Republike Slovenije kot dokumenta, ki opredeljuje splošne smernice in načela ter politične cilje prometne politike, hkrati pa opozarja, da je nujno poleg deklarativne opredelitve smernic in ciljev oblikovati tudi bolj konkretne cilje z določitvijo časovnega obdobja, v katerem bomo z izvajanjem ukrepov uresničili zastavljene cilje (npr. za kolikšen obseg se bo do konkretnega leta povečala zasedenost avtobusov medkrajevnega in primestnega potniškega prometa), ker bo v nasprotnem primeru ostala vsebina resolucije le na papirju in se zastavljeni cilji ne bodo realizirali. Poleg tega je z vidika uresničevanja ciljev prometne politike in sprejetih izvedbenih dokumentov potrebna globalna ocena potrebnih finančnih sredstev. Državni svet tudi pričakuje, da se bo resolucija dopolnila z opredelitvijo nacionalnih programov na posameznih področjih, predvsem za razvoj državnih cest in železniške infrastrukture, ki bodo še v večji meri konkretizirali cilje in ukrepe s časovno in finančno dimenzijo ter nosilce in izvajalce prometne politike.

Državni svet Republike Slovenije je že podprl predlog Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije - predvidljivo v skupno prihodnost (EPA 1452-III), saj je čimprejšnje sprejetje dokumenta za dolgoročno načrtovanje prometne politike ključnega pomena za enakomernejši regionalni in gospodarski razvoj države, kar je tudi temeljni razvojni cilj Slovenije.

Državni svet podpira splošne cilje prometne politike, še posebej povečanje obsega in kakovosti javnega potniškega cestnega in železniškega prometa, vendar po njegovem mnenju samo navajanje predvidenega agresivnega nastopa izvajalcev javnega potniškega prometa, ko naj bi "s svojimi storitvami napadli trg individualnega potniškega prometa z osebnimi vozili" ni primerna rešitev, saj bi morala resolucija dati odgovor na vprašanje, na kakšen način in kdaj bomo dosegli dostopnejši in cenejši javni potniški promet (cestni, železniški), ki bo zato bolj zanimiv za udeležence v prometu in bo omogočil manjšo potrebo po uporabi osebnih vozil.

Zaradi zagotovitve enotnega delovanja vseh prometnih sistemov in opredelitve prometa kot osnove za gospodarski razvoj države je nujno na novo definirati prometno politiko oziroma strukturo prometa. To je potrebno tudi zaradi aktivnosti ustvarjalcev prometne politike v preteklih letih, ko je bila vsa pozornost usmerjena v izgradnjo avtocestnega omrežja, kar je zaradi boljše infrastrukture in kvalitetnejših storitev prispevalo k povečanju cestnega prometa.

Državni svet se strinja s stališčem Koordinacije združenja avtocestnih prevoznikov, da resolucija namenja premajhno pozornost cestnemu tovornemu prometu oziroma razvoju cestnega prevozništva kot enemu od najpomembnejših segmentov slovenskega gospodarstva. Ker poslanstvo cestnega tovornega prometa ni samo v oskrbi logističnih središč, ampak v zadovoljevanju vseh potreb gospodarstva, državni svet pričakuje, da se bo resolucija na področju tovornega prometa dopolnila z opredelitvijo konkretnejših ukrepov za zagotavljanje konkurenčnosti cestnih prevoznikov in tudi enakosti slovenskih prevoznikov z evropskimi. Ker nekatere zahteve slovenskih avtoprevoznikov (npr. delovni čas voznikov na daljših relacijah, indeksacija, zagotovitev nižje cene goriva za tovornjake, določitev najnižje dovoljene cene, itd.) niso predmet resolucije, ampak zakonskih, podzakonskih in drugih aktov oziroma ukrepov, državni svet predlaga pristojnemu ministrstvu, da ob njihovi pripravi in sprejemanju poskuša predloge in zahteve upoštevati ali poiskati ustreznejše rešitve.

Državni svet opozarja na področje razvoja državnih cest in ob tem poudarja, da je omrežje državnih cest v preteklih letih propadalo, ker se ni vzdrževalo in ohranjalo.

Državni svet se ne strinja s predlagateljem resolucije, da se je prometna varnost v zadnjih letih izboljševala, pri čemer izpostavlja cestni promet, kjer bi morali bolj natančno opredeliti ukrepe in spodbude za izboljšanje obstoječega stanja.

Državni svet tudi opozarja, da v Sloveniji ne moremo govoriti o dovolj velikih kapacitetah in infrastrukturi mednarodnih letališč, saj obstajata le letališče v Ljubljani in v Mariboru, ki nista dovolj razviti.

Če hočemo spremeniti potovalne navade potnikov in povečati porast potovanj s sredstvi javnega potniškega prometa, je nujno izvajati ukrepe že v vrtcih in šolah, ker je za spremembo družbenih navad potrebno daljše časovno obdobje.

Državni svet ugotavlja, da prometna resolucija posebej ne opredeljuje politike do občinskih, medobčinskih, regionalnih in gozdnih cest, ki so na podlagi zakona o gozdovih sestavni del gozda in javnega značaja. Če govorimo o prometni politiki, bi morala resolucija vsebovati tudi to področje, saj so omenjene ceste pomembne za zagotavljanje pogojev mobilnosti prebivalcev, predvsem v okviru lokalnih skupnosti in regij, za notranjo povezljivost in tudi za oskrbo gospodarstva, razvoja podeželja, dopolnilnih dejavnosti in turizma. Po mnenju državnega sveta bi morala resolucija vsebovati tudi program za razrešitev problematičnega stanja gozdnih cest javnega pomena, ki so še posebej problematične v severni Sloveniji (Koroška, Pohorje, Savinjska), ki je območje razpršene poselitve. Gre za ceste, ki so jih gradila Gozdna gospodarstva v sodelovanju s kmeti, in niso odmerjene in vpisane v zemljiško knjigo ter ne izpolnjujejo predpisanih meril za javno cesto. Po njih teče javni promet tako kot po vseh drugih cestah, pri tem da se na njih odvija promet "na lastno odgovornost", tudi šolski prevozi otrok v šole. Ni sprejemljivo, da te ceste ne sodijo v področje dela Ministrstva za promet kot vse druge prometnice. Poleg tega ni zagotovljen sistemski vir za njihovo vzdrževanje in rekonstrukcijo. Državni svet opozarja, da je na območju dvanajstih občin na Koroškem 1.765 km gozdnih cest, od tega 519 km gozdnih cest javnega pomena, kar pomeni, da vodijo najmanj do dveh kmetij. Stroški vzdrževanja, rekonstruiranja in odmere teh cest so tako veliki, da občine tega bremena ne zmorejo oziroma bi jih same urejale desetletja. Državni svet predlaga, da Vlada Republike Slovenije poišče ustrezno rešitev za gozdne ceste, tako da se odmerijo in usposobijo oziroma rekonstruirajo za normalen promet, prekategorizirajo v lokalne ceste in zagotovi sistemski vir financiranja. Zaradi pomena teh cest, specifične kulturne krajine tega območja in finančnega obsega državni svet meni, da se lahko ta problematika reši le s pomočjo državnega programa, ki mora biti opredeljen v Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije.

Državni svet ugotavlja, da predloženi dokument namenja lokalnim skupnostim premajhno pozornost, saj jih direktno omenja le v povezavi z nosilci prometne politike. Ker občine oziroma mestne občine očitno niso sodelovale pri pripravi resolucije o prometni politiki, državni svet pričakuje, da bodo sodelovale pri načrtovanju intermodalnih povezav ter urejanju primestnega in mestnega prometa, pri čemer poudarja, da urejanje prometne problematike v urbanih okoljih ni samo stvar lokalnih skupnosti, ampak tudi države.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.