Odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje in pobudo državnega svetnika Jožeta Mihelčiča glede sistema obračunavanja plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje

Datum: 19.4.2010
Sprejeto: 24.5.2010

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prejelo vprašanje in pobudo Državnega svetnika g. Jožeta Mihelčiča in daje naslednji odgovor in obrazložitev.

K točki 1:
Spremembo sistema določitve višine OMD plačil je MKGP pripravljalo že nekaj let. Z javno predstavitvijo metodologije za vzpostavitev točkovanja kmetijskih gospodarstev na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni v letu 2008, je MKGP prvič javno napovedalo spremembo sistema plačil za OMD.

Potreba po uvedbi sodobnega sistema razvrščanja oz. točkovanja kmetijskih gospodarstev se je kazala že vrsto let. Dosedanja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v težavnostne razrede je bila namreč postavljena v letih 1985-1989 in potrjena kot >Elaborat območij z omejenimi naravnimi dejavniki v RS leta 1990<. Pri izdelavi so bila uporabljena merila za razvrščanje kjer je bil poleg naravnih omejitev upoštevan tudi demografski in socio-ekonomski položaj nekega območja, obmejni pas, in drugo. Uporabljeni so bili podatki, ki so bili v tistem času na voljo in uporabljene metode komisijskega ocenjevanja. Kar nekaj v vrednotenju upoštevanih kazalcev se je v 20 letih bistveno spremenilo. Tega so se zavedali že pripravljavci Elaborata, zato so v zaključek zapisali, da bo potrebno merila v prihodnje stalno preverjati, najmanj čez 10 let pa izvesti preveritev ali novo opredelitev.

Potreba po preveritvi teh meril, neažuriranje razvrstitve kmetijskih gospodarstev ob različnih spremembah (npr. povečanje obsega zemljišč, združevanje kmetij,...), številne pritožbe kmetov v zvezi z obstoječo razvrstitvijo ter dejstvo, da mora Slovenija kot članica EU upoštevati pravila skupne kmetijske politike tudi na področju plačil OMD, so bila jasen znak, da bo potrebno to področje na novo urediti.

Ker se je v zadnjih letih vzpostavila uradna evidenca kmetijskih gospodarstev, ter so na voljo različni uradni digitalni podatki o lastnostih kmetijskih zemljišč v uporabi, je bila dana možnost vzpostavitve računalniško podprtega sistema točkovanja kmetijskih gospodarstev.

Tako je bila sprememba sistema OMD plačil tudi uspešno implementirana v 3. spremembo Programa razvoja podeželja 2007-2013 konec leta 2009.

K točki 2:
Pravilnik o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi ureja točkovanje kmetijskih gospodarstev in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 25/2010. Način izračuna OMD plačila, ki je od letošnjega leta sestavljen iz seštevka t.i. fiksnega in variabilnega dela pa je določen v Uredbi o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 (Ur.l. RS, št. 14/2010). Točke kmetijskih gospodarstev določene na podlagi Pravilnika se torej upoštevajo v variabilnem delu in s tem seveda vplivajo na višino OMD plačila, ni pa Pravilnik pravna podlaga določitvi višine plačil.

Obrazložitev

Uveljavitev točkovanja KMG v OMD in sprememba sistema OMD plačil pomenita  redistribucijo plačil glede na predhodno leto. Z namenom blažitve prehoda na nov sistem so bili uporabljeni trije ukrepi in sicer:

1. Določitev fiksnega zneska plačila, ki je odvisen od dosedanje razvrstitve KMG. V  letu 2010 se nameni za fiksni del 55% skupne vsote namenjene za OMD plačila. Odstotek se zmanjšuje po 5% letno do leta 2013, ko doseže 40%.
2. Povišanje fiksnega zneska plačila - tako kmetijska gospodarstva v posameznem težavnostnem razredu dosedanjega sistema skupno ne bodo dobila manj sredstev.
3. Ukrep OMD se podpre z dodatnimi 4 milijoni evrov letno.

Zgolj povečanje sredstev za ukrep OMD brez uvedbe točkovanja kmetijskih gospodarstev ni utemeljeno, saj bi se vsa nakopičena nesorazmerja in nepravilnosti le še povečale, prestavile na kasnejši čas in takrat zahtevala še več sredstev za postopni prehod ob uvedbi novega sistema.

Predvidena redistribucija OMD plačil v letu 2010 kaže, da bo 3,5% KMG dobilo OMD plačilo v višini 51-75% dosedanjega plačila na hektar, 18,9% KMG pa 76-90% dosedanjega plačila.

To je vsekakor manjši del kmetijskih gospodarstev od tistih, ki jim plačilo ostane približno enako (23,5%), ali se jim poveča za več kot 10% (teh je 54,1%). Pri tem je potrebno poudariti, da se povečanje za preko 50% pojavi na kmetijskih gospodarstvih, kjer so do sedaj dobivali relativno nizka plačila na hektar. Teh, ki so bili v preteklih letih prikrajšani za ustrezno plačilo je torej kar nekaj.

Postopek točkovanja, ki je natančno zapisan v Pravilniku, je bil podrobno pregledan in preučen v postopku usklajevanja tudi s strokovno javnostjo, predvsem Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) in v fazi usklajevanja ustrezno izboljšan. Pravilen postopek točkovanja je bil predstavljen na različnih srečanjih in predstavljeni so bili različni primeri. Te predstavitve so bile posredovane na spletno stran KGZS in kmetijski svetovalci in tudi kmetje jih uspešno koristijo pri svojem delu ali na svojih primerih.

Postopek sprejema Pravilnika je bil popolnoma v skladu z obstoječimi normativi za sprejem predpisa, kar vključuje usklajevanje znotraj MKGP in zunanje strokovno usklajevanje. Prav tako je bil predlog predpisa objavljen na spletni strani MKGP s pripisanim datumom, ko je možno nanj podajati pripombe. V nobenem primeru niso bili nobeni roki skrajšani ali kršeni.

Vrednotenje in točkovanje GERK-ov se opravi avtomatizirano s pomočjo računalniškega programa na podlagi uradnih evidenc. Tak pristop ima številne prednosti, saj je ažuren, nepristranski in brez subjektivnega vpliva ali napake ocenjevalca ter neodvisen od naslova kmetijskega gospodarstva.

Izračun točk za kmetijska gospodarstva in posledično plačilo OMD sledi določilom Uredbe Evropske unije št. 1698/2005. Plačilo za ukrep OMD se tako nameni za plačilo dodatnih stroškov in izpadu dohodka pri kmetovanju na zadevnem kmetijskem zemljišču v obdelavi na območjih z omejenimi možnostmi. To je bistvena razlika od dosedanjega sistema razvrščanja, kjer je bilo razvrščanje opravljeno po zelo raznolikih kriterijih in je vključevalo tudi izgubo potenciala. Zato je tudi razumljivo, da pride do določenih razlik pri dveh tako različnih sistemih opredeljevanja.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano natančno spremlja tudi odzive in predloge kmetovalcev, kmetijskih svetovalcev in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, z namenom čim bolje ovrednotiti učinek uvedbe točkovanja kmetijskih gospodarstev.

Pripravil                                                                                                         
Silvo Kranjec                                                                                      

DIREKTOR
Branko Ravnik