Sklepi, sprejeti na podlagi posveta z naslovom Kako narediti institucije prijaznejše starejšim

Državni svet Republike Slovenije je na 56. seji, dne 4. 7. 2007, na podlagi prvega odstavka 85.a člena ter prvega in drugega odstavka 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) ter na podlagi posveta z naslovom Kako narediti institucije prijaznejše starejšim,  sprejel naslednje

S K L E P E :

Državni svet Republike Slovenije je v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije, s Slovensko filantropijo in Mednarodno organizacijo Help the Age International,  Ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi in v okviru leta enakih možnosti, organiziral 15. junija 2007, posvet na temo KAKO NAREDITI INSTITUCIJE PRIJAZNEJŠE STAREJŠIM.

Namen posveta je bil izboljšati dialog med uporabniki in izvajalci v smislu izboljšanja kvalitete življenja in obravnave starostnikov  v institucijah socialnega in zdravstvenega varstva.

Državni svet Republike Slovenije poudarja, da je že leta 2005 ob obravnavi varuhovega posebnega poročila Nasilje v družini - poti do rešitev podprl Varuha človekovih pravic v prizadevanjih, da se v Republiki Sloveniji čim prej izdela sistemski zakon, ki bi urejal področje nasilja v družini ter pri tem zaščitil tako otroke kot starejše. Državni svet je že takrat predlagal spremembe številnih zakonov, ki bi dali večje pristojnosti posameznim institucijam in s tem začeli učinkoviteje preprečevati nasilje v vseh okoljih.

Državni svet Republike Slovenije je že takrat opozoril, da je nasilje v  slovenski družbi odraz naših moralnih, etičnih, socialnih, gospodarskih pa tudi političnih razmer, saj so nam za vzgled vrednote kot so moč, vpliv, prevare, zlorabe, nasilno obnašanje, nasilna komunikacija in drugo. Ker smo kot družba naklonjeni nasilni komunikaciji in nasilnemu obnašanju, bi morali sistematično pričeti s spreminjanjem naših miselnih in vedenjskih vzorcev ter s spreminjanjem vrednot že v osnovni celici naše družbe, to je v družini. Za tako negativno stanje na tem področju v naši družbi nosijo veliko odgovornost tudi mediji, predvsem televizija.

Državni svet Republike Slovenije ugotavlja, da se kljub številnim posvetom in razpravam na to temo, nasilje v naši družbi povečuje. Opravljene raziskave kažejo, da je največ nasilja v družinah, šolah, nato sledijo druge institucije. Nasilje, ki so mu izpostavljeni starostniki  v institucijah je v odnosu do  nasilja v družini lažje obvladljivo, ker so tu delovni procesi načrtovani, vodeni in kontrolirani ter so v primerih  nasilja  tudi sankcionirani.

V institucijah socialnega in zdravstvenega varstva se odvijajo odnosi med  osebami, ki  pomoč nudijo in osebami, ki jo prejemajo, v katerih pa lahko pride do zelo napetih situacij. Tudi dolgotrajno sobivanje v enem prostoru  generira  številne napetosti in zapletene odnose, vedenja in odzive. Oskrba in nega starostnikov postaja vedno bolj zahtevna naloga, saj so potrebe starostnikov zaradi podaljševanja življenjske dobe vse bolj intenzivne in kompleksne. Standardi in normativi storitev izvajalcem ne omogočajo potrebnega izobraževanja in rednega strokovnega izpopolnjevanja, supervizije, potrebnega počitka in stimulativnega nagrajevanja dela, kar se neposredno odraža na kvaliteti oskrbe, medsebojnih odnosih in s tem kvaliteti življenja starostnikov  v institucijah. V ocenjevanje kakovosti storitev je potrebno vključevati starostnike, uporabnike storitev.

Institucije socialnega varstva, ki v izvajanje storitev vključujejo prostovoljce, jih usposabljajo in podpirajo razvoj prostovoljstva, bi morale biti posebej stimulirane. Pomemben prispevek k izboljšanju kvalitete storitev in dopolnjevanju kvalitete življenja v starosti lahko prispevajo nevladne organizacije in civilna združenja, povezana v skupne mreže z izvajalci socialnih in zdravstvenih storitev v okviru javne mreže na nivoju ene ali več lokalnih skupnosti.

Vlada Republike Slovenije bi morala vzpostaviti motivacijske mehanizme, stimulativno nagrajevanje ter sistem ocenjevanja kakovosti, kar bi zagotovilo boljšo preglednost, vzpodbudilo strokovni napredek, razvoj novih oblik dela, vzpostavljanje in vključevanje novih poklicnih profilov in podpiralo inovativnost.

Državni svet Republike Slovenije opozarja tudi na sprejeta določila v resolucijah in programih socialnega in zdravstvenega varstva, ki pa se ne izvajajo. Obstoječe mreže javne službe in obseg storitev ne zadoščajo za uresničevanje pravic določenih v zakonih in navodilih, saj so dolge čakalne vrste za vstop v institucionalno varstvo, kot tudi za socialno oskrbo na domu. Centri za socialno delo pa ne morejo prevzeti odgovornosti za oskrbo starostnikov brez vzpostavljene mreže programov in storitev, ki uporabniku omogoča izbiro in vpliv na vrsto in obseg storitve.

V občinah je potrebno vzpostaviti delovanje koordinativnih teles, v katere je potrebno vključiti tudi predstavnike starejše populacije, ki bi sodelovala pri načrtovanju potreb socialnovarstvenih storitev in spremljala kakovost bivanja v institucijah socialnega varstva, pa tudi kakovost  izvajanja  pomoči na domu in drugih storitev za starostnike v domačem okolju.
Državni svet Republike Slovenije poudarja, da je za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2005-2010 in Strategije varstva starejših do leta 2010 - solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva nujno medresorsko povezovanje in usklajevanje. Zaradi tega naj se pri Vladi Republike Slovenije ustanovi Urad za vprašanja starejših.

Nadalje Državni svet Republike Slovenije predlaga, naj se v predlogu zakona o preprečevanju nasilja, ki je v fazi osnutka, nujno opredeli institut zagovorništva kot obliko pomoči starejšim in invalidom pri obravnavanju in preprečevanju zlorab in nasilja nad njimi.