|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 57. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
Seja je bila v sredo, 19. septembra 2007. Predsednik je pričel 57. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51..a člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Seja se je pričela ob 12.04 in se zaključila ob 16.02 uri. Opravičil se je:
* * * Na sejo so bili vabljeni:
- - - Od vabljenih so se seje udeležili:
* * * O sklicu seje je predsednik obvestili predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.,med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo. * * * S sklicem dne 6.9.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
RAZŠIRITEV Predsednik je predlagal, da dnevni red seje razširijo z
RAZŠIRITEV Na predlog Komisije za gospodarstvo, je predsednik predlagal, da dnevni red seje razširijo s
DNEVNI RED Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:
Predlagan dnevni red je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 1. točki dnevnega reda:
Zapisnik 56. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državni svetniki in svetnice prejeli z elektronsko pošto 6.7.2007. Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 56. seje glasujejo. Zapisnik 56. seje je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - -
Zapisnik 21. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije so prejeli z elektronsko pošto 19.7.2007. Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 21. izredne seje glasujejo. Zapisnik 21. izredne seje je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 2. točki dnevnega reda : Po elektronski pošti 14.9.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca Vladi Republike Slovenije glede ocene ameriške vlade o stanju zdravstvenih razmer v Republiki Sloveniji. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 57. seji, dne 19. 9. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede ocene ameriške vlade o stanju zdravstvenih razmer v Republiki Sloveniji in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori.
Vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca se glasi:
Obrazložitev: Ameriška vlada na spletnih straneh svoje agencije Centers for disease control and prevention (CDC) Američanom, ki potujejo v Slovenijo svetuje, naj pijejo le ustekleničeno ali prevreto vodo, naj hrane ne kupujejo od uličnih prodajalcev, naj jedo le popolnoma kuhano hrano in naj se izogibajo nepasteriziranim mlečnim izdelkom. Poleg predpisanih zdravil ameriškim državljanom priporoča, naj imajo pri sebi zdravila za diarejo in razkužilo za roke, za preprečevanje ugrizov insektov (predvsem klopov) pa naj nosijo majice in hlače z dolgimi rokavi ter klobuk. Prav tako agencija Američanom svetuje, da pred potovanjem obiščejo zdravnika, ki bo med drugim poskrbel za potrebna cepljenja - poleg rutinskega je priporočljivo še cepljenju proti hepatitisu A in B, proti tifusu ter steklini. Omenjeno poročilo prikazuje RS kot državo v kateri vladajo obupno slabe zdravstvene razmere, kjer je možnost okužbe z različnimi boleznimi izredno visoka. Navedena informacija je neresnica, da že ne rečemo kaj hujšega. Država mora zaščititi svoje interese in odgovoriti kakor tudi ustrezno ukrepati neutemeljenih obtožb. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Po elektronski pošti 14.9.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za zunanje zadeve glede ekološke ribolovne cone v Jadranskem morju. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je podal predlagatelj, Jože Ilc. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 57. seji, dne 19. 9. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede ekološke ribolovne zaščitne cone v Jadranskem morju in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:
Obrazložitev: R Hrvaška v dvostranskih odnosih z R Slovenijo vedno vleče enostranske poteze v svojo korist. RS odgovarja medlo, nepravilno. Včasih se obnaša naravnost servilno in ne kot suverena država, ki je že članica EU. Vsakemu mora biti jasno kakšne so pristojnosti in naloge suverene države. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Po elektronski pošti 14.9.2007 so državni svetniki in svetnice prejeli vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za okolje in prostor, Geodetski upravi Republike Slovenije glede popisa nepremičnin. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 57. seji, dne 19. 9. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca glede popisa nepremičnin in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor in Geodetski upravi Republike Slovenije, da vprašanji preučita in nanju odgovorita. Vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca se glasita:
Obrazložitev: V Republiki Sloveniji Geodetska uprava RS popisuje nepremičnine s pomočjo svojih sodelavcev. Popis nepremičnin se je uvedel ravno z namenom, da se vzpostavi točna in ažurna evidenca o nepremičninah, ki bo osnova nadaljnjim postopkom. Popis ni bil opravljen. To pomeni nedokončano delo kar nikakor ne more biti v prid geodetski upravi in ne lastnikom nepremičnin. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor ter Geodetski upravi Republike Slovenije, da vprašanji preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanju v roku 30 dni odgovorita. Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop ste prejeli vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za kulturo, glede samostojnosti in neodvisnosti Filmskega sklada Slovenije. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 57. seji, dne 19. 9. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice glede delovanja Filmskega sklada Republike Slovenije in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice in predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za kulturo, da vprašanje preučita in nanj odgovorita. Vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice se glasi: Ali bo lahko Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za kulturo zagotovilo samostojnost in neodvisnost Filmskega sklada Slovenije, javnega sklada, glede na dejstvo, da je visoki uslužbenec Ministrstva za kulturo postal predsednik nadzornega sveta in s tem prevzel funkcijo uprave te inštitucije? Obrazložitev: G. Igor Prodnik, ki je dne 7. septembra 2007 postal predsednik nadzornega sveta Filmskega sklada Slovenije, j.s. in s tem prevzel funkcijo uprave te institucije po 23. členu Zakona o javnih skladih, je visoki uslužbenec Ministrstva za kulturo, od katerega naj bi bil Filmski sklad neodvisen. V funkciji generalnega direktorja direktorata za medije pri Ministrstvu za kulturo vodi politiko na tem področju. Ker je Filmski sklad tako rekoč edini vir financiranja filmske produkcije pri nas in je njegovo financiranje pogoj za pridobitev evropskih sredstev, lahko prek tega mehanizma vpliva na izbor vsebine producentov in ustvarjalcev. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za kulturo, da vprašanje preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovorita. Predlagan sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Po elektronski pošti 14.9.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnih svetnikov prof.dr. Janvit Goloba, prof.dr. Jožeta Mencingerja in prof. dr. Alojza Križmana, za Resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva Republike Slovenije 2007-2010. Predlog sklepa so prejeli na klop. Pobudo je obravnava Komisija za družbene dejavnosti. Poročilo komisije so prejeli na klop. Obrazložitev je v imenu predlagateljev podal prof.dr. Jože Mencinger. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije ja na 57. seji, dne 19. 9. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval pobudo državnih svetnikov za Resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva Republike Slovenije 2007-2010 in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P: Državni svet pobudo soglasno podpira in ugotavlja, da je bila pripravljena s strani nekaterih predstavnikov akademske srenje z namenom, da bi moral biti tak strateški dokument plod sodelovanja in skladnega delovanja tako ministrstev, znanstvene sfere kot tudi politične volje tako na državni kot lokalni ravni. V resoluciji so predlagatelji želeli dvigniti stanje znanosti na raven, ki bo zagotavljala enakopraven položaj znanosti in gospodarstva v mednarodnem merilu. Državni svet je bil seznanjen, da je komisija je v prvotnem mnenju ugotovila, da je vladni predlog Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva pomanjkljiv, saj se v njegovem tekstu pojavljajo številne nedorečenosti in protislovja. Predlog resolucije bi moral na kratko opredeliti cilje na področju izobraževanja, raziskovanja, razvoja, kadrov in financiranja. Razmejiti bi moral področje javnega-zasebnega znotraj visokega šolstva ter natančno opredeliti pojem univerze in habilitacije. Temeljiti bi moral na predhodno opravljenih analizah obstoječega stanja. Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva bo za uporabnike sprejemljiva takrat, ko bo usklajena z vsemi partnerji, predvsem pa tistimi, ki jim je neposredno namenjena. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo državnih svetnikov za resolucijo preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanjo v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Po elektronski pošti 11.9.2007 so državni svetniki in svetnice prejeli pobudo državnega svetnika prof. dr. Janvit Goloba za sprejem izjave v zvezi z množičnimi poboji vojakov in civilistov na ozemlju Republike Slovenije v času po koncu druge svetovne vojne. Pobudo je predsednik dodelil vsem interesnim skupinam. - - - Po elektronski pošti 11.9.2007 so državni svetniki in svetnice prejeli predlog državnega svetnika prof. dr. Janvit Goloba, da se omogoči kandidatom za predsednika države predstavitev volilnega programa v državnem svetu v predvolilnem obdobju. Predsednik je podal ugotovitev, da po 4. členu Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK), predvolilni shodi niso dovoljeni v prostorih državnih organov. - - - Po elektronski pošti 13.9.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog državnega svetnika prof.dr. Janvit Goloba, za referendumsko vprašanje "Ali se strinjate s prodajo nekdanjega družbenega, sedaj podržavljenega premoženja v bankah, zavarovalnicah, Telekomu, elektrogospodarstvu, energetiki, železnici, Luki Koper, Interevropi, ipd.?" Predlog je predsednik dodelil Komisiji za gospodarstvo. - - - Po elektronski pošti 6.9.2007 so državni svetniki in svetnice prejeli ste prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka glede zagotavljanja socialne varnosti samozaposlenih. - - - Po elektronski pošti 6.9.2007 so državni svetniki in svetnice prejeli ste prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice glede delovanja Filmskega sklada Republike Slovenije. - - - Po elektronski pošti 14.9.2007 so državni svetniki in svetnice prejeli ste prejeli odgovor Ministrstva za finance na vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja v zvezi s sklenitvijo sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja z Avstralijo. Po elektronski pošti 14.9.2007 so državni svetniki in svetnice prejeli ste prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na zahtevo državnega svetnika mag. Zlatka Jenka za dopolnitev odgovora na pobudo v zvezi z uvedbo novega koridorja za prevoz nafte in naftnih derivatov čez Republiko Hrvaško. - - - Po elektronski pošti 14.9..2007 so državni svetniki in svetnice prejeli ste prejeli odgovor Ministrstva za gospodarstvo na vprašanji državnega svetnika Mirana Bavčarja glede panevropskega naftovoda (PEOP). - - - Po elektronski pošti 14.9.2007 so državni svetniki in svetnice prejeli ste prejeli odgovor Ministrstva za šolstvo in šport na vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede odprave neskladja med zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in Pravilnika o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Po elektronski pošti 14.9.2007 so državni svetniki in svetnice prejeli ste prejeli odgovor Ministrstva za zdravje na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede ukrepov proti dobaviteljem operacijskih miz. - - - Za vprašanja, na katera po preteku 30 dnevnega roka še ni bilo prejetih odgovorov, bodo posredovane urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.
K 3. točki dnevnega reda *: Predlog državnega svetnika mag. Zlatka Jenka za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 14.9.2007. Predlog je obravnavala Komisija za gospodarstvo. Poročilo komisije, s predlogom za razširitev 57. seje, so prejeli po elektronski pošti 14.9.2007. Predlog so obravnavale interesne skupine. Poročilo interesne skupine negospodarskih dejavnosti so prejeli na klop. Predlog sklepa so prejeli na klop in po elektronski pošti 14.9.2007. Obrazložitev je podal predlagatelj mag. Zlatko Jenko. Stališče Komisije za gospodarstvo je podala predsednica komisije, Marta Turk. Razpravljali so Ivan Bukovec, prof.dr. Jože Mencinger, prof.dr. Alojz Križman, Marta Turk. Repliko je podal mag. Zlatko Jenko. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: V skladu z vašim pozivom št.: 435-01/90-0003/0075 z dne 21. 9. 2007, s katerim ste nas pozvali k dopolnitvi zakona, vam v prilogi pošiljam besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, katerega smo skladno z določili 5. alineje drugega odstavka 115. člena poslovnika državnega zbora dopolnili s prikazom prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije. PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZPRE-1A) - PRVA OBRAVNAVA I. UVOD 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA Obdavčitev dohodkov pravnih oseb ureja zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS št. 117/06). Predlagani zakon upošteva regionalne posebnosti občin, ki vplivajo na demografske in gospodarske značilnosti na teh območjih. Sedanji sistem obdavčenja je v tem delu pomanjkljiv, saj uporablja za vsa območja enako zakonodajo, ne glede na posebnosti posameznih območij. Ustavno sodišče v okviru načela enakosti nenehno poudarja, da ni dopustno, da bi zakon enako uredil bistveno različne situacije ali da bi različno uredil enake situacije. Če točnih podatkov primerljivosti ni, je potrebno ureditev naravnati vsaj na primerljive skupine v razumnih mejah. Analize kažejo na velika nesorazmerja med lastnimi prihodki na prebivalca po občinah. Dohodnina v nekaterih občinah predstavlja več kot 80% lastnih virov financiranja, kar glede na razvitost posameznih občin in oddaljenost od pomembnejših centrov povzroča izredno neenakomerno razdelitev prihodkov od dohodnine. Visoko izobraženi posamezniki, ki imajo višje dohodke in plačujejo višjo dohodnino, živijo večinoma v bližini večjih centrov in mest, saj nerazviti predeli za njih nimajo na voljo primerne zaposlitve. Oddaljenost od prometnih poti predstavlja pomemben dejavnik za upadanje oziroma pomanjkanje razvoja podjetništva, ker so ta okolja nevzpodbudna za razvoj podjetništva. Še vedno obstaja veliko število občin, ki prejemajo finančno izravnavo. Velika odvisnost od finančne izravnave in posledično nizki lastni dohodki predstavljajo resno odmikanje od splošnega načela avtonomije občin. Za dejansko zmanjševanje regionalnih razvojnih razlik je treba v razvojno zaostala območja usmeriti večje finančne spodbude. Zato je treba tudi pri sistemu financiranja in obdavčevanja upoštevati različne okoliščine in omogočiti, da bo po preteku določenega časa mogoče govoriti o primerljivi razvitosti občin v vseh predelih Slovenije. Tako EU kot Slovenija deklarirano zasledujeta načela in cilje kohezijske politike oz. skladnejšega regionalnega razvoja, zato so toliko bolj utemeljena prizadevanja za oživitev najbolj zaostalih in kritičnih predelov Slovenije. Pridobivanje državnih sredstev, ki so jih dolžna manj razvita področja, ni dovolj. Manj razvite občine, ki pridobijo več sredstev, se namreč takoj soočijo s problemom izvajanja projektov, za katere nimajo veliko časa sredstev in ustreznih kadrov, saj celotna priprava projekta zahteva visoko usposobljene ljudi, ki jih na manjših občinah primanjkuje, poleg tega pa je treba zagotoviti tudi določen delež sredstev iz občinskega proračuna, kar za nekatere predstavlja velik problem. Zaposleni na občinah morajo skrbeti za naloge, ki segajo na zelo različna strokovna področja. Velike občine lahko organizirajo delo in zaposlijo strokoven kader za vsako področje posebej, medtem ko si majhne občine tega ne morejo privoščiti. Za majhne občine obstaja mnenje, da jim gre dobro zato, ker dobivajo več denarja iz državne blagajne (kot če bi bile v okviru druge občine). Kazalniki stopnje finančne povezanosti občin z državnim proračunom kažejo, da majhno število občin ne prejema nobenih sredstev iz državnega proračuna. Razvojne možnosti posameznih območij, predvsem pa privlačnost za bivanje in razvoj različnih gospodarskih dejavnosti, so odvisne od naravnih in družbenih potencialov, s katerimi se razpolaga. Večina območij (občin) izvaja različne razvojne aktivnosti, v največjem številu občin prevladujejo vlaganja v izgradnjo ali posodobitev komunalne infrastrukture in cest, različne oblike pomoči ostarelim občanom, oživitev kulturne dejavnosti, razvoj turizma, pomoč kmetijam in uvajanje dopolnilnih dejavnosti. V številnih občinah prevladuje zavedanje, da je potrebno posebno pozornost nameniti mladini in ji pokazali, da je tudi na podeželju dovolj kulturnih in športnih aktivnosti, kar naj bi vsaj malo pripomoglo k njihovi odločitvi, da bi tudi v prihodnje ostali v domači občini. V zrelejših letih pa naj bi k temu prispevale aktivnosti v zvezi z ohranjanjem delovnih mest in ustvarjanjem novih, tudi s pomočjo pri ustanavljanju lastnih podjetij ali iskanju drugih gospodarskih priložnosti. 2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA Cilji zakona so:
Poročila o izvajanju regionalne politike navajajo, da se "nadaljujejo negativni trendi, imamo neučinkovitost regionalne politike in povečal se je obseg istočasno posrednih in neposrednih spodbud." Še vedno imamo ekonomsko šibke lokalne skupnosti in regije in še vedno imamo vedno večje razvojne probleme. Sistem uvrščanja v razvojne regije ne zdrži resne presoje. Tudi instrumenti regionalnih spodbud ne dajejo pričakovanih rezultatov, zato bi dodatne davčne olajšave spodbudile nadaljnji razvoj šibkih regij. Razvojni problemi lokalnih skupnosti in regij so neposredno povezani s primanjkljajem ustreznih strokovnih kadrov ter gospodarskih subjektov, ki bi bili sposobni razpoložljiva sredstva iz razpisov pridobiti in učinkovito uporabiti. Pravne in fizične osebe bi morale ostati oz. priti v tako imenovane davčne oaze oz. območja, kjer so zagotovljene določene davčne olajšave, tako za investicije kot tudi za zaposlitve. Poročilo o razvoju za leto 2006, pripravljeno s strani UMAR kaže, da so bili doseženi bistveno slabši rezultati razvoja Slovenije na področju konkurenčnosti in spodbujanja podjetniškega razvoja, saj se v letu 2004 po konkurenčnosti gospodarstva med državami Evropske unije Slovenija uvršča v zadnjo tretjino (str. 7). Trajnostni razvoj z vidika demografskih trendov kaže slabo demografsko stanje in trende v Sloveniji. Po stanju se je leta 2004 med članicami Evropske unije Slovenija uvrstila na 22. mesto, pri gibanjih v obdobju 2000–2004 pa je zasedla predzadnje mesto. Po zmanjševanju regionalnih razlik, merjenih z bruto domačim proizvodom na prebivalca, v obdobju zadnjih dveh let, so le-te pričele ponovno naraščati,vendar ne zaradi zmanjševanja razvitosti v najmanj razviti Pomurski regiji, pač pa predvsem zaradi hitrejše krepitve regije z državnim središčem. Demografski trendi se poslabšujejo, nadaljuje se koncentracija prebivalstva v Osrednjeslovenski regiji, problematično pa je predvsem upadanje števila prebivalstva v obrobnih pokrajinah. Strategija gospodarskega razvoja Slovenije (SGRS, sprejeta leta 2001) se je opredelila za uravnotežen razvoj (med gospodarsko, socialno in okoljsko komponento razvoja), vendar pa je zaradi ugotovitve, da so zaostanki Slovenije za razvitimi državami največji na gospodarskem področju, postavila prioriteto, da večja uravnoteženost razvoja zahteva predvsem hitrejši gospodarski razvoj. Kljub takšni strateški opredelitvi pa podatki kažejo, da je tudi v obdobju izvajanja SGRS socialni razvoj napredoval hitreje kot gospodarski in okoljski, pri čemer je slednji merjen le s kazalniki integriranosti varstva okolja v gospodarski razvoj (str. 9). Skupna davčna obremenitev je v Sloveniji visoka, nadpovprečno obremenjena pa sta tako potrošnja kot delo. Učinkovitost javnofinančnih sredstev v Sloveniji ni optimalna. Višina javnofinančnih sredstev ter drugih instrumentov (davčne olajšave, državne garancije, posojila, prevzemi dolgov ipd.) še ni jamstvo za uspešno doseganje ciljev, ki jih ta sredstva in drugi instrumenti podpirajo. V Sloveniji se na številnih področjih (izobraževanje, zdravstvo, raziskave in razvoj, državne pomoči, socialni transferji) kaže, da razpoložljiva sredstva niso ustrezno razdeljena in s tem tudi učinkovito porabljena, zato tudi ne dajejo pričakovanih rezultatov. Vzrokov za neoptimalnost je več, med drugimi tudi neusklajenost politik na državni ravni, proračunsko načrtovanje brez preverjanja kvalitete programov financiranja, pomanjkanje evidenc in naknadne evalvacije programov in njihovih učinkov pri prejemnikih. Pritiski mednarodne konkurence bodo v naslednjih letih zahtevali predvsem zniževanje davčne obremenitve dela. Obrobni deli vsakega teritorija so bili od nekdaj razvojno zapostavljeni. Ne samo na obrobjih države, pač pa na vsakem obrobju, kar je npr. tudi vzrok nastanka številnih novih občin, kjer se je predhodno investiralo le v občinsko središče, medtem ko so bili obrobni deli zapostavljeni. Nastanek občin je prinesel več finančnih sredstev, ki omogočajo izvajanje različnih razvojnih aktivnosti. Finančna sredstva se usmerjajo bolj racionalno, večja je samostojnost in neodvisnost pri odločanju. Kljub povečanim sredstvom, jih še vedno ni dovolj za uresničitev in zadovoljitev vseh potreb. Optimistično gledanje na prihodnji razvoj je potrebno obdržati tudi v demografsko ogroženih in gospodarsko manj razvitih občinah, zato je potrebno pokazati odločenost, da se ohrani in poveča poseljenost in gospodarska aktivnost. Želja po samostojnosti se veča z zaostalostjo območja. Gospodarsko šibka območja ne morejo zadovoljiti potreb prebivalcev, zato je najboljša možnost za pridobitev dodatnih sredstev ustanovitev občine, njeno sodelovanje na raznih razpisih ali pa selitev ravno tistih ljudi, ki bi lahko najbolj prispevali k razvoju, na območje razvitejših predelov. Zaostalost pa povzroča odvisnost, odvisnost na področju nerazvitih predelov pa centralizacijo države in njeno vstopanje v gospodarstvo namesto umikanja. Bodoči razvoj je pogojen z značilnostmi prebivalstva in gospodarstva, s stanjem infrastrukture in naravnimi danostmi ter deloma z opredelitvijo razvojnih ciljev, še najbolj pa je odvisen od spodbud in sposobnosti ljudi, ki tam živijo. Kljub temu bi bilo naivno pričakovati, da bodo nerazviti predeli sami rešili težave na podlagi lastnih potencialov in kapitala, saj ničesar izmed tega nimajo dovolj. Takšni predeli so in bodo odvisni od državnih in drugih pomoči. Zaradi tega in načel trajnostnega ter endogenega razvoja je potrebno spodbujati vse predele države, da bi bili čim manj odvisni od državnega proračuna in čim bolj razvojno samoiniciativni. Da pa bi deregulirali in liberalizirali, je potrebno najprej regulirati in intervenirati. Zakon o financiranju občin (Ur. l. RS, št. 123/06 - ZFO-1) določa, da se v državnem proračunu zagotavljajo dodatna sredstva za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov, pri čemer se del sredstev iz prejšnjega odstavka občinam za vsako proračunsko leto zagotovi v višini šestih odstotkov skupne primerne porabe občin. Na tej podlagi izdan Pravilnik o namenih porabe, merilih in pogojih za dodelitev sredstev za sofinanciranje investicij občin (Ur. l. RS, št. 19/07) vsebuje enačbo za izračun višine razpoložljivih sredstev, ki so v posameznem letu na razpolago občini, pri čemerpredstavljata kvoti»Obmejno območje« (KOO) in OOo - površina desetkilometrskega obmejnega pasuvobčini po podatkihUMARle del enačbe za izračun višine razpoložljivih sredstev, ki so v posameznem letu na razpolago občini. 3. OCENA FINAČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA Predlog zakona bo v začetnem obdobju po uveljavitvi povzročil nekaj manjši priliv sredstev v državni proračun iz območij, ki jih zadevajo spremembe zakona, vendar bodo poznejši pozitivni učinki v razvojnem smislu nadoknadili prvotni izpad sredstev. Predlog zakona ne bo imel neposrednih posledic na druga javna finančna sredstva. 4. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST UREDITVE PRAVU EU Na področju davčnih olajšav na obmejnem območju EU nima posebnih predpisov, ki bi zahtevali ureditev tega področja na določen način. Iz primerjave med posameznimi državami članic EU izhaja, da v večini primerov njihova zakonodaja na obmejnih območjih ne pozna posebnih davčnih olajšav za investicije v opremo, vendar pa obstajajo tudi izjeme, saj davčno olajšavo na celotnem obmejnem območju poznajo na Portugalskem. PORTUGALSKA Portugalska je v svojem davčnem zakonu (Article 39-B Executive Law n.° 215/89) uredila naslednje davčne olajšave na obmejnem območju:
Za pridobitev teh davčnih ugodnosti je potrebno izpolniti naslednje pogoje:
Zakon no. 53-A (State Budget for 2007) dopušča oprostitev plačila socialnega zavarovanja (Social Security) v primeru, da se število delovnih mest povečuje, v obdobju prvih treh let za zakonito sklenjene pogodbe. V primeru, da je podjetje ustanovil mladi podjetnik, se lahko doba oprostitve podaljša za 2 leti. Skupno se ne sme preseči obdobje 5 let. ITALIJA V Italiji na državni ravni ni posebne davčne olajšave za investicije v opremo na obmejnem območju. Zakon n.296/2006 ( Financial Act 2007), art.1 co.398 določa, da se lahko zaposlenim na obmejnem območju delno zniža plačilo dohodnine. AVSTRIJA Avstrijska davčna zakonodaja na državni ravni ne predvideva posebne davčne olajšave v investicije za podjetja na obmejnem območju. FINSKA Finska zakonodaja ne pozna posebne davčne olajšave. NEMČIJA Nemška zakonodaja ne pozna posebne davčne olajšave. Obmejna območja v Nemčiji in gospodarsko šibkejše regije imajo možnost financiranja iz evropskih strukturnih skladov. ČEŠKA Na Češkem je davčna ureditev enaka po vsej državi. Davčna zakonodaja pozna izjemo za gospodarske subjekte poimenovano "investicijske spodbude", v obliki dohodninske olajšave za dobo 5 let. SLOVAŠKA Slovaška davčna zakonodaja ne pozna posebne davčne olajšave za gospodarske subjekte na obmejnih območjih. Slovaško ministrstvo za gospodarstvo je pripravilo državno obliko pomoči za pospeševanje regionalnega razvoja na podlagi smernic EU za obdobje 2007-2013. Večje podpore bodo deležni programi v šibkejše razvitih regijah. Regionalna pomoč je dodeljena v primerih, kjer je BDP per capita nižji od 75% gledano na državno povprečje. 5. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA S sprejetjem zakona se zagotavlja razvoj in povečanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva v regijah na obmejnem pasu z Republiko Hrvaško. II. BESEDILO ČLENOV 1. člen V zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06) se za 55. členom doda nov 55.a člen, ki se glasi: "55.a člen (1) Zavezanec v občinah na območju desetkilometrskega pasu od meje z Republiko Hrvaško v notranjost države, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 50 % investiranega zneska v opremo, razen v osebna motorna vozila, pohištvo in pisarniško opremo brez računalniške opreme in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v Sloveniji. Uveljavitev olajšave velja tudi, če omenjeni zavezanci, ki imajo sedež na omenjenem območju poslujejo izven območja. 2. člen V 60. členu se doda nov odstavek, ki se glasi: "V občinah na zunanji meji EU z Republiko Hrvaško se davek plačuje po stopnji 14 % od davčne osnove." Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. III. OBRAZLOŽITEV K ČLENOM k 1. členu: Da bi dosegli zmanjševanje razlik v gospodarski razvitosti in življenjskih možnostih prebivalstva med posameznimi območji v državi, preprečevali nastajanja novih območij z večjimi razvojnimi problemi, spodbudili razvoj in povečanje konkurenčnosti gospodarstva v vseh razvojnih regijah, ob upoštevanju njihovih posebnosti in povečali blagostanje prebivalstva na določenih trajno zapostavljenih področjih, ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in njihovih posebnosti, se predlaga dodatna olajšava za 10 kilometrski obmejni pas ob meji z Republiko Hrvaško tako da lahko zavezanec v občinah na zunanji meji EU z Republiko Hrvaško uveljavlja zmanjšanje davčne osnove, kar velja tudi za zavezance s sedežem na tem območju, ki poslujejo izven območja. k 2. členu: Bodoči razvoj je pogojen z značilnostmi prebivalstva in gospodarstva, s stanjem infrastrukture in naravnimi danostmi ter deloma z opredelitvijo razvojnih ciljev, še najbolj pa je odvisen od spodbud in sposobnosti ljudi, ki tam živijo. Kljub temu bi bilo naivno pričakovati, da bodo nerazviti predeli sami rešili težave na podlagi lastnih potencialov in kapitala, saj ničesar izmed tega nimajo dovolj. Takšni predeli so in bodo odvisni od državnih in drugih pomoči. Zaradi tega in načel trajnostnega ter endogenega razvoja je potrebno spodbujati vse predele države, da bi bili čim manj odvisni od državnega proračuna in čim bolj razvojno samoiniciativni. Demografski trendi se poslabšujejo, nadaljuje se koncentracija prebivalstva v osrednji slovenski regiji, problematično pa je predvsem upadanje števila prebivalstva v obrobnih pokrajinah. Za dejansko zmanjševanje regionalnih razvojnih razlik je treba v razvojno zaostala območja usmeriti večje finančne spodbude. Zato je treba tudi pri sistemu financiranja in obdavčevanja upoštevati različne okoliščine in omogočiti, da bo po preteku določenega časa mogoče govoriti o primerljivi razvitosti občin v vseh predelih Slovenije. Tako EU kot Slovenija deklarirano zasledujeta načela in cilje kohezijske politike oz. skladnejšega regionalnega razvoja, zato so toliko bolj utemeljena prizadevanja za oživitev najbolj zaostalih in kritičnih predelov Slovenije. k 3. členu: Predlagani člen določa dan začetka veljavnosti zakona. IV. BESEDILO ČLENOV, ZA KATERE SE PREDLAGAJO SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 55. člen (1) Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 20% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v tem obdobju, vendar največ v višini davčne osnove. Vlaganja iz tega odstavka so vlaganja v: 60. člen Davek se plačuje po stopnji 20 % od davčne osnove. Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 4. točki dnevnega reda : Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št. 55/07. Predlog zakona je obravnavala Komisija za politični sistem. Mnenje komisije so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti 14.9.2007. Predlog zakona so obravnavale interesne skupine. Predlog sklepa so prejeli na klop in po elektronski pošti 14.9.2007. Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal Leon Petrevčič, generalni direktor za zakonodajo s področja pravosodja, Ministrstvo za pravosodje. Stališče Komisije za politični sistem je podal predsednik komisije mag. Adolf Zupan. Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal vodja, mag. Dušan Semolič. Razpravljal je Jože Ilc. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 57. seji, dne 19. 9. 2007, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvahzakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI-D) - prva obravnava Državni svet je obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravniškem državnem izpitu, ki ga je v obravnavo državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Državni svet podpira prizadevanja predlagatelja po skrajševanju čakalnih dob za vstop v sodniško pripravništvo, kar je po mnenju državnega sveta poglavitni razlog za pripravo obravnavanega predloga. Državni svet predlog zakona podpira, meni pa, da bi se moral predlagatelj konkretneje opredeliti do: - priznavanja vsebin iz strokovnega izpita iz upravnega postopka in strokovnega izpita za imenovanje v naziv oziroma vsebin, ki jih bodo opravili državljani držav članic EU oz. državljani iz drugih držav, kjer obstaja pravna in dejanska vzajemnost z državo, kar utemeljuje z ugotovitvami in pripombami k posameznim členom: K 4. členu Predlagatelj ni navedel vzroka za spremembo dosedanjega drugega odstavka 4. člena ZDPI (»univerzitetnemu diplomiranemu pravniku, ki je opravil strokovni izpit, ki ni pravniški državni izpit, se prizna ustrezni del pravniškega državnega izpita, ki je vsebinsko enak opravljenemu izpitu«), zato bo določno navajanje priznavanja vsebin na zakonski ravni povzročilo morebitne težave pri kandidatih, ki bodo v prihodnje opravili kakšne druge izpite s podobno vsebino, kot jo zahteva ZDPI. Navedeno je utemeljeno ob dejstvu, da predlog zakona omogoča opravljanje pravniškega državnega izpita tudi za državljane držav članic EU oz. državljane iz drugih držav, kjer obstaja pravna in dejanska vzajemnost z državo (glej 6. člen predloga). Državni svet meni, da je bil dosedanji drugi odstavek 4. člena ZDPI ustrezen; ravno zaradi vseh možnih različic že opravljenih izpitov in kandidatov z drugih držav, ni razloga za njegovo spremembo. K 6. členu Glede na navedeno, bi kazalo dopolniti tudi nov drugi odstavek in za besedo »magister prava« dodati »in univerzitetni diplomirani pravnik«. Nov tretji odstavek 6. člena po katerem bo »obseg temeljnih pravnih znanj iz prejšnjega odstavka podrobneje določil minister, pristojen za pravosodje s pravilnikom, h kateremu da predhodno soglasje sodni svet«, bi zato kazalo preučiti z vidika avtonomije univerz in visokošolskih zavodov. Zakon o visokem šolstvu (ZViS-UPB3) Ur. l.RS, št. 119/2006 v 6. členu (avtonomija visokošolskih zavodov) namreč določa, da univerze in samostojni visokošolski zavodi, ki jih ustanovi Republika Slovenija, delujejo po načelih avtonomije, ki jim zagotavlja (med taksativno naštetimi) tudi izdelavo in sprejem študijskih in znanstveno-raziskovalnih programov, določanje študijskega režima ter določanje oblik in obdobij preverjanja znanj študentov (šesta alineja drugega odstavka). K 9. členu Sodna deska je deska primerne velikosti, pritrjena na steno sodišča, ki je dostopna javnosti. Podatki na njej se lahko objavijo tudi v elektronski obliki na način, ki zagotavlja dostop javnosti (četrti odstavek 17a. člena Zakona o sodiščih ZS-UPB3, Uradni list RS, št. 27/07). Iz določb ZDPI izhaja, da je seznam oz. imenik sodniških pripravnikov javno dostopen, medtem ko bo javnosti preprečeno razkritje podatkov o kandidatovi identiteti na spletni strani. Mimo javno dostopne sodne deske in prepovedi razkritja kandidatove identitete, bi bilo skladno z zakonom o varstvu osebnih podatkov morebiti razmisliti, ali ne bi posredovali na splet tudi kandidatove identitete, če bi za to podal tudi osebno privolitev. Glede na dolgo dolžino čakanja na pristop k opravljanju pravniškega državnega izpita, bi tak pristop razblinil vse sume o nepristranskosti odločitev glede izbire posameznih kandidatov. Zakaj bi bila identiteta kandidata za pravniški državni izpit bolj zaščitena od identitete sodnika in strank v sodnem postopku? K 13. členu Iz predloga zakona ni razbrati te »ocene« predlagatelja, zakaj bi moralo biti trajanje celotnega pripravništva za opravljanje pravniškega državnega izpita nespremenjeno, in v čem naj bi se poznala neka dodatna pridobitev kandidatove usposobljenosti, če se bo izbirno usposabljanje podaljšalo še za 4 mesece. Kdor se v 12 mesecih ni naučil osnov s področij izbirnega usposabljanja je malo verjetno, da jih bo osvojil v nadaljnjih 4 mesecih. Kolikor je predlagatelj obrazložil to oceno, toliko bi se lahko v enaki meri odločil za nasprotno rešitev; ne da mora celotno trajanje opravljanja pravniškega državnega izpita ostati nespremenjeno, pač pa da se skrajša tudi v celoti. Če se skrajšuje obvezno sodniško pripravništvo (ki je vsebinsko pomembnejše od izbirnega), ni razloga, da ne bi izbirno usposabljanje pustili v enakem trajanju kot sedaj (12 mesecev). Tako bi se tudi efektivno celotna dobra pripravništva skrajšala za 4 mesece. Kandidati, ki imajo povprečje nižje od 8,5 in ki bi se v tem trenutku prijavili za nastop sodniškega pripravništva, bodo po ocenah Višjega sodišča morali na opravljanje sodniškega pripravništva čakati skoraj 20 let. Če bo trajanje celotnega pripravništva za opravljanje pravniškega državnega izpita ostalo nespremenjeno, se teoretično za te kandidate čas čakanja ne bo v ničemer spremenil, če pa praktično odštejemo (zaradi njihovega čakanja) dodatno dobo štirih mesecev izbirnega usposabljanja (ker jo bodo že opravili), bi zaradi krajše - 8 mesečne dobe sodniškega usposabljanja, na vrsto namesto v 20 letih, prišli po 13,33 letih. Za takšne kandidate bi se po predlogu celotnega skrajšanja pripravništva doba 13,33 leta zaradi hitrejšega opravljanja pripravništva kandidatov z višjim povprečjem, občutno zmanjšala. Namesto da bi kandidati z nižjim povprečjem gojili "lažna upanja" več let, bi po drugi strani lahko zakon predpisal najnižjo povprečno oceno (vstopni prag), ki bi še dovoljevala prijavo za opravljanje sodniškega pripravništva. Kvaliteta kandidatov bi se povečala, čakalne vrste bi se zmanjšale. Zaradi takšnega predloga kandidati s prenizkim povprečjem ne bi bili oškodovani, ker bi se lahko odločili za ponovno opravljanje izpitov in s tem za povečanje povprečne ocene. Tudi sodniški pripravniki bodo morali opraviti obvezne oblike izobraževanja tako na delovnem kot na gospodarskem področju, ki ju predlagatelj ocenjuje kot ustrezni za črtanje usposabljanja v gospodarskem oziroma delovnem sodstvu v okviru 8 mesečnega roka. Ne glede na črtanje usposabljanja, pa bodo morali kandidati opraviti tudi obvezne oblike izobraževanja tako na delovnem kot na gospodarskem področju, zato se bo lahko sodniškim pripravnikom zaradi te obvezne oblike izobraževanja rok 8 mesecev zavlekel. Navedeno drži toliko bolj, če upoštevamo, da bo morala biti obvezna oblika izobraževanja na delovnem in gospodarskem področju predpisana tudi za volunterske pripravnike. Tako bo trajanje izobraževanja odvisno tudi od materialnih in osebnih kapacitet, ki so na delovnem in gospodarskem področju, zato se bo posredno podaljšal tudi čas čakanja na pristop k izpitu. K 18. členu - Ker ZPDI "ureja pripravništvo po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik zaradi usposabljanja za opravljanje sodniške funkcije in funkcije državnega tožilca, poklica odvetnika in notarja oziroma za opravljanje drugih del, za katere se z zakonom zahteva kot pogoj pravniški državni izpit" (prvi odstavek 1. člena ZPDI), bi bilo primerno, če bi v trajanje 32 mesecev vključili tudi "druga dela, za katere se z zakonom zahteva kot pogoj pravniški državni izpit", katera predlog ZPDI-D, izpušča. - 19.a člen omogoča pravico do opravljanja izpita tudi osebam, ki niso opravila pripravništva po tem zakonu, če so bile "v rednem delovnem razmerju najmanj 48 mesecev s polnim delovnim časom pri pravni fakulteti ali visoki pravni šoli ali v pravni osebi iz prvega odstavka 15. člena tega zakona na pravnih delih". V tem delu se zastavlja vprašanje opredelitve "pravnih del", saj obrazložitev k tem členu govori o delu v pravni službi, medtem ko 15. člen predloga 10. tč. 15. člena ZPDI ravno nadomešča pojem "v pravni službi" z opisnim pojmom "na pravnih delih". Opisni pojem »pravna dela« bo težje opredeliti, ker se za večino del npr. v organih javne uprave, ne zahteva izrecno pravna izobrazba, pač pa univerzitetna oz. družboslovna; K predlogu člena ima Državni svet tudi dve normativni pripombi: I.) V prvi odstavek 19.a člena zakona se za besedilom: "48 mesecev s polnim delovnim časom pri" doda besedilo: "osebah iz 4., 5., 9. in 10. točke", besedilo: "pravni fakulteti ali visoki pravni šoli ali v pravni osebi", se črta. O b r a z l o ž i t e v Glede na prvi odstavek 15. člena se v zvezi s prvim odstavkom novega 19.a člena (18. člen predloga) pojavi nejasnost razmejitve pravne osebe - ali gre za vse pravne osebe iz prvega odstavka 15. člena (med katerimi so navedeni tudi pravosodni organi za katere je potrebno delovno razmerje 32 mesecev in ne 48 mesecev) tako kot to določa predlog ali gre dejansko le za 10. točko prvega odstavka 15. člena? Ker gre verjetno le za 9. in 10. točko, bi moral predlagatelj besedilo 18. člena predloga dopolniti tako, da bi se za besedilom: "48 mesecev s polnim delovnim časom pri" dodalo besedilo: "osebah iz 9. in 10. točke", besedilo "pravni fakulteti ali visoki pravni šoli ali v pravni osebi", pa bi se črtalo. Ne glede na navedeno nejasnost pa prvi odstavek predloga novega 19a. člena poleg nejasnosti krši tudi načelo enakosti: K neposrednemu pristopu na izpit bi po predlagani dikciji lahko pristopil kandidat na pravnih delih v pravni osebi, medtem ko to ne bo možno kandidatom, ki bi bili zaposleni na pravnih delih v državnih organih. Ker državni organi niso pravne osebe javnega prava (pač pa je to država, občine ipd.), bi lahko kandidat na pravnih delih iz neke pravne osebe zasebnega prava ali iz javne agencije, javnega sklada, javnega zavoda itd. (specializirane pravne osebe javnega prava) po 48 mesecih lahko pristopil k neposrednemu opravljanju izpita, medtem ko to ne bo možno kandidatom, ki bodo zaposleni na pravnih delih (ali celo v pravni službi) pri zakonodajnem organu ali drugih organih v državni upravi (razen ministrstva za pravosodje)! Nedvomno velik del kandidatov prihaja iz državnih organov, zato se čakalna doba za njih ne bi v ničemer skrajšala, saj jim bo glede na predlog onemogočen neposredni pristop k izpitu; iz predloga ni najti nobenega utemeljenega razlikovanja, ki ga je predlagatelj naredil med zakonodajnim organom, celotno državno upravo in pravnimi osebami javnega prava, iz katerih bodo kandidati lahko neposredno pristopili k izpitu. II). V prvi odstavek 19.a člena zakona se za besedilom: "mesecev s polnim delovnim časom" doda besedilo: "ali enakovrednim časom, ki se izkazuje s potrdilom delodajalca". O b r a z l o ž i t e v Predlog novega 19. a člena govori le o rednem delovnem razmerju s polnim delovnim časom; vedno več študentov je, ki se neposredno po zaključku dodiplomskega študija odločijo za neposredno nadaljevanje podiplomskega študija, v katerem imajo prav tako status študenta. Kljub temu, da lahko vrsto let opravljajo delo prek študentskega servisa pri raznih državnih organih, odvetnikih in notarjih ali so začasno zaposleni, jim to delo ne bo v ničemer pripomoglo k neposrednemu pristopu na izpit. Predlog zakona bi lahko tudi tej skupini omogočil neposreden pristop k izpitu po času, ki bi bil ekvivalenten 32. oz. 48. mesecem rednega delovnega razmerja. - Kljub temu, da bo imela po 18. členu pravico do opravljanja izpita tudi oseba, ki ni opravila pripravništva po tem zakonu, bo kljub temu morala opraviti obvezne oblike izobraževanja, ki jih bo s pravilnikom predpisal minister. Kljub zakonskem pooblastilu bi kazalo predvsem z vidika trajanja tega izobraževanja, izpolnjevanja vseh pogojev in čakanja na pristop k izpitu, navesti vsaj okvirni dopustni čas oziroma pogoje, ki bi lahko vsaj delno opredelili trajanje izobraževanja. Če bo trajanje izobraževanja zelo obsežno oz. odvisno od materialnih in osebnih kapacitet v posameznih institucijah, se bo posredno lahko znatno podaljšal čas čakanja na pristop k izpitu. - Kandidati iz tega člena bodo imeli pravico do opravljanja izpita, ki niso opravili pripravništva po tem zakonu, če bodo (med drugim) opravili obvezne oblike izobraževanja, ki jih s pravilnikom predpiše minister, pristojen za pravosodje, zlasti pa prisostvovali na obravnavah, se udeleževali seminarjev in drugih primerljivih oblik izobraževanj (tretja alineja prvega odstavka 19.a člena). Ker pisni del izpita za posamezno področje zajema izdelavo sodne odločbe prve stopnje (25. člen ZPDI) je bistvenega pomena, da bo tudi tem kandidatom omogočen dostop do sodnih pisanj in gradiva, ki ji bo služilo kot podlaga za pripravo na opravljanje izpita. Glede na navedeno, bi kazalo na zakonski ravni urediti dostop teh kandidatov do sodnih pisanj in spisov, saj kandidati niso pooblaščene osebe, ki bi lahko imele dostop do osebnih podatkov brez soglasja oz. anonimiziranja. - V zvezi z novim 19.b členom bi kazalo izrecno poudariti, da bo sredstva za kritje stroškov izpita založilo ministrstvo za pravosodje za vse kandidate; sodniškim pripravnikom, ki so opravili sodniško pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, državnotožilskim in državnopravobranilskim pripravnikom ne bo potrebno povrniti stroškov, če se bodo zaposlili v teh organih ali na ministrstvu za pravosodje, medtem ko bodo morali ostali kandidati povrniti založene stroške. V izogib težavam pri povračilu stroškov, bi se lahko kandidati že pred pristopom k izpitu zavezali skleniti delovno razmerje v pravosodnih organih v širšem smislu, ostali pa bi morali založiti stroške sami oz. njihovi delodajalci. K 21. členu Velja pripomniti, da se je termin »uradna tajnost« uporabljal v prejšnjih predpisih o tajnih podatkih. Zakon o tajnih podatkih (ZTP-UPB1, Uradni list RS, št. 135/03) je v 48. členu določil, da je treba tajnim podatkom, ki jim je bila stopnja tajnosti določena po prejšnjih predpisih in so v zbirki nerešenih zadev, spremeniti oznako stopnje tajnosti skladno s tem zakonom, najpozneje do 31.12.2004. Tako so se podatki uradna tajnost, uradna skrivnost ali vojaška skrivnost – strogo zaupno, spremenili v oznako »tajno«. Državni svet se sprašuje, kako bi lahko razkritje pisnega gradiva kandidata hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije; tajnost podatkov je povezana z njihovim označevanjem (17. člen ZTP), dovoljenjem za dostop do tajnih podatkov, ki ga izdajajo (za stopnjo tajnosti z oznako »tajno«) ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za obrambo, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija ter Policija (20. člen ZTP), posebnim shranjevanjem, kjer že sam vstop v varnostno območje pomeni dostop do teh podatkov, načrtom poti in prenosom podatkov, preverjanjem kurirjev, posebne zahteve pri kopiranju, seznami vpogledov, načrti varovanja itd. (glej Uredbo o varovanju tajnih podatkov, Ur.l.RS, št. 74/05). Glede na posebne zahteve pri varovanju tajnih podatkov z oznako »tajno«, državni svet meni, da bi bila zadovoljiva že najnižja stopnja tajnosti z oznako »interno«. 5. člen ZTP kot splošno izhodišče določa za tajnega podatek, ki je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi in se nanaša na: 1. javno varnost; 2. obrambo; 3. zunanje zadeve; 4. obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije; 5. sisteme, naprave, projekte in načrte, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije; 6. znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. Glede na navedeno državni svet meni, da gre pri varovanju izpitnega gradiva predvsem za zaščito kandidata in ne delovanja države; kandidata bi kazalo zaščititi predvsem prek načinov, ki jih nudi zakon o varstvu osebnih podatkov in ne zakon o tajnih podatkih. K 27. členu Predlog člena določa, da zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne tri mesece po njegovi uveljavitvi, zato sodi v gornjo skupino zakonov. Državni svet meni, da se po nepotrebnem vzpostavlja razlika med veljavnostjo pravnega predpisa in začetkom njegove uporabe, kar v pravni sistem vnaša nejasnost in nepreglednost. Dovolj bi bilo le podaljšati začetek veljavnosti npr: "Ta zakon začne veljati štiri mesece po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije". Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 5. točki dnevnega reda : Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št. 57/07. Predlog zakona je obravnavala Komisija za družbene dejavnosti. Mnenje komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 6.9.2007. Poročilo Odbora DZ za kulturo, šolstvo in šport, z dopolnjenim predlogom zakona, so prejeli z elektronsko pošto 17.9.2007. Dopolnjen predlog zakona je pred sejo državnega sveta, obravnavala Komisija za družbene dejavnosti. Poročilo komisije so prejeli na klop. Predlog sklepa so prejeli na klop. Stališče Komisije za družbene dejavnosti je podal predsednik komisije, dr. Zoltan Jan. Stališče Sindikata vzgoje in izobraževanja je podal glavni tajnik, Branimir Štrukelj. Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal vodja, mag. Dušan Semolič. Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal vodja, Tone Peršak. Razpravljali so dr. Zoltan Jan, mag. Zlatko Jenko, Miran Bavčar, Doro Hvalica, prof.dr. Alojz Križman, Marjan Maučec, prof.dr. Janvit Golob, Marko Juvančič. Dodatna pojasnila je podala Mojca Škrinjar, Generalna direktorica za vrtce in osnovno šolstvo, Ministrstvo za šolstvo in šport. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 57. seji, dne 19. 9. 2007, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k dopolnjenemu predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-G) - druga obravnava Državni svet je bil seznanjen, da je Komisija za družbene dejavnosti na 69. seji, dne 30. 8. 2007, obravnavala predlog zakona in oblikovala mnenje, ki je bilo posredovano matičnemu delovnemu telesu Državnega zbora in je v njihovem poročilu tudi upoštevano. V nadaljevanju je komisija na 70. seji, dne 19. 9. 2007, obravnavala dopolnjen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-G), ki ga je pripravil Odbor Državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport ter ga dopolnila s sprejetimi amandmaji k prvotno obravnavanim členom mnenja komisije. Po navedbah predlagatelja novelo narekujejo številne spremembe na področju vzgoje in izobraževanja, tako na nacionalni kot evropski ravni, v pripravi sprememb pa naj bi potekal intenziven socialni dialog, v katerega so bili vključeni predstavniki zaposlenih in sindikati na področju šolstva. Temu nasprotno je predstavnik SVIZ-a ob navzočnosti dijaških in študentskih organizacij ter nekaterih stanovskih društev trdil, da bistvena vprašanja, kot so zasebno šolstvo in sprememba financiranja, ostajajo odprta ter niso usklajena s socialnimi partnerji in nimajo soglasja strokovne javnosti, saj noben kvalificiran sindikat niti stanovske organizacije zakonskega predloga niso eksplicitno podprle. Poleg tega bi bilo po njegovem treba izvesti natančne analize obstoječega stanja in po možnosti predvideti učinke napovedanih sprememb. Zgovorno je dejstvo, da je Ministrstvo RS za šolstvo in šport še pred zaključkom tega zakonodajnega postopka (to je tretje spreminjanje istega zakona) že objavilo osnutek nove novele istega zakona. Državni svet je seznanjen, da je delovno telo Državnega zbora sprejelo sklep, da bo javna predstavitev mnenj o predlogih obeh šolskih zakonov v petek, 14. 9. 2007 ob 10. uri, torej po opravljeni drugi obravnavi, čeprav so predlagatelji menili, da je treba organizirati javno predstavitev mnenj, ker so spremembe, ki jih prinašata oba predloga zakonov, tolikšne, da zahtevajo novo Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju v RS. Poleg tega je treba javno predstavitev mnenj omogočiti tudi zato, ker ni usklajenosti s stroko in socialnimi partnerji, ki spremembam nasprotujejo. Državni svet je v razpravi nasprotoval nekaterim novim rešitvam in menil, da bi bilo bolje, če bi črtali najbolj sporne člene, uveljavili pa tiste rešitve, ki niso naletele na tako široko nasprotovanje in bi lahko predstavljale spodbudo za kvalitetno rast slovenskega šolskega sistema. Državni svet nasprotuje predlaganemu novemu 2. in 3. členu novele, ker v besedilu novega odstavka veljavnega 7. člena uvaja možnost statusnega povezovanja šol in vrtcev v vzgojno-izobraževalne centre, kar naj bi po trditvah predlagatelja predstavljalo zgolj racionalizacijo dela. Državni svet meni, da takšno možnost že v zadostnem obsegu omogoča veljavni 7. člen, saj določa, da se šola oziroma vrtec organizira tudi kot organizacijska enota zavoda, zato ni treba z novim 8. a členom združevati različnih administrativnih opravil in jih zagovarjati z zniževanjem stroškov, racionalizacijo in s tem dvigom kakovosti dela. Državni svet tudi opozarja, da so se v preteklosti podobne racionalizacije že izkazale za neučinkovite. Nepremišljenemu združevanju predšolskih zavodov in institucij za mladino s posebnimi potrebami z drugimi vzgojno-izobraževalnimi zavodi nasprotujejo tudi strokovne organizacije in ga ocenjujejo kot nespoštovanje in nepoznavanje specifičnega in avtonomnega strokovnega področja. Državni svet opozarja, da izkušnje po svetu kažejo, da centri z velikim številom otrok niso sprejemljivi, saj se v velikih centrih večajo disciplinski problemi in stopnjuje nasilje, ne prispevajo k večji kakovost dela tudi zaradi krčenja zaposlenih. Še posebej se je zavzela za ohranjanje svetovalne službe v sedanjem obsegu. Državni svet predpostavlja, da bo občina, ki bo sprejela akt o ustanovitvi centra, težila k zmanjšanju števila organov, ki jih zakon le dopušča ne pa tudi določa, in zato opozarja, da novela omogoča, da se na center lahko prenese tudi svet staršev, kar bi izrazito zmanjšalo njihov vpliv na odločitve v šoli. Državni svet je seznanjen, da je matično delovno telo Državnega zbora k 3. členu sprejelo nov peti odstavek 8.a člena, ki se glasi: V 3. členu se peti odstavek 8.a člena spremeni tako, da se glasi: »Obvezna organa centra sta direktor in svet zavoda. Ostali organi vzgojno-izobraževalnih zavodov, predpisani s tem zakonom, se oblikujejo znotraj združenih vzgojno-izobraževalnih zavodov. Če se v center združujejo istovrstni vzgojno-izobraževalni zavodi, se z ustanovitvenim aktom centra lahko določi, da se na raven centra poleg sveta zavoda prenese in združi tudi druge organe.« Obrazložitev: Državni svet v celoti nasprotuje pogojem za financiranje zasebnih šol, ki v 30. členu novele omogočajo, da se zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe, zagotavljajo sredstva v enaki višini (100 %) kot javnim šolam. Ni sprejemljivo, da želi predlagatelj v prejšnjih določbah racionalizirati delovanje javnih šol in vrtcev, tu pa zvišuje sredstva za financiranje zasebnih šol. Državni svet meni, da ni sprejemljivo črtanje pogoja dveh oddelkov (to je spodnje meje števila vključenih otrok v zasebni šoli), ker je to v nasprotju s spremembami pri organizaciji javnih šol, kjer spodnja meja dveh oddelkov za ustanovitev ostaja in se poleg tega še načrtuje združevanje le-teh v velike centre. To pomeni, da se z novim sistemom financiranja praktično onemogoča obstoj manjših javnih šol, medtem ko se pri zasebnih šolah z navedeno spremembo omogoča tudi financiranje zelo majhnih šol. Državni svet se poleg tega zavzema, da se v svete vzgojno-izobraževalnih organizacij ponovno vključijo tudi dijaki, kar predlagata dijaška in študentska organizacija. Sredstva se po novem zagotavljajo v skladu z metodologijo za oblikovanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja oziroma v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za javne šole. Ker naj bi se sredstva oblikovala na podlagi metodologije, je možno, da bodo zasebne šole tako financirane celo v večjem obsegu kot javne šole. Predlagatelj sicer trdi, da zasebnim šolam ne pripadajo sredstva za investicije in nekateri materialni stroški, vendar Državni svet dvomi v takšno utemeljitev, ker besedilo 32. člena omejuje prispevke staršev le za določene izdatke, ki so kriti iz proračuna države oziroma lokalne skupnosti. Državni svet ugotavlja, da se zasebnim šolam celo širi možnost, da sodelujejo pri programih opremljanja v skladu s pravilnikom, ki ga določi minister, in na ta način pridobivajo sredstva za investicijsko vzdrževanje. V novem 30. členu je nesprejemljiva četrta alineja prvega odstavka veljavnega 86. člena, ker omogoča ustanavljanje zasebnih šol glede na njihovo nazorsko usmerjenost, saj po mnenju komisije besedilo "vsebinska dopolnitev javne mreže šol" in "možnost uresničevanja ustavne pravice staršev, da usmerjajo vzgojo svojih otrok", pomeni, da bo za odločitev o ustanoviti zasebne šole prevladala vsebinska dopolnitev javne mreže šol, da zasebne šole poučujejo po posebnih pedagoških načelih ali po različnih nazorskih usmeritvah. S predlagano rešitvijo bi odpadla minimalna varovalka, da država ohrani vsaj delno diskrecijsko pravico pri uveljavljanju vprašljivih pedagoških in vzgojnih konceptov. S tem se država odreka načelu, da bi bile šole čim bolj nazorsko nevtralne. Državni svet se zavzema za ohranitev 86. člena veljavnega zakona, po katerem zasebni šoli pripada za posameznega učenca oziroma dijaka 85 % sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za plače, druge osebne prejemke v skladu s kolektivno pogodbo in materialne stroške na učenca oziroma dijaka v javni šoli. Priporočila EU in tudi sodna praksa zahteva le to, da država dopušča ustanavljanje zasebnih šol, ne zahteva pa njihovega (so)financiranja in javne veljavnosti. Državni svet je seznanjen, da je matično delovno telo Državnega zbora v 30. členu v petem odstavku z amandmajem črtalo drugi stavek, ki se je glasil: Obrazložitev: Državni svet v celoti nasprotuje novemu 29. členu novele, s katerim se spreminja 84. člen veljavnega zakona in uvaja način določanja obsega sredstev na podlagi števila udeležencev izobraževanja z metodologijo, ki jo določi minister. To pooblastilo je bistveno preširoko in nedorečeno, omogoča pa nižanje izobraževalnih standardov in tudi neupoštevanje specifičnih pogojev dela posameznih zavodov. Kljub poskusnemu uvajanju takšnega financiranja na majhnem vzorcu javnosti niso predstavljeni rezultati in analize posledic. Nov sistem financiranja, ki v dokončni obliki ni predstavljen, omogoča večanje števila učencev v oddelkih in skupinah, omogoča nastajanje velikih razlik v izobrazbenih standardih. Pri financiranju mora vendarle biti ključni kriterij ohranjanje mreže javnega šolstva s čimbolj izenačenim izobraževalnim standardom. Državni svet je seznanjen, da je matično delovno telo Državnega zbora z amandmajem črtalo nov tretji odstavek 84. člena, ki se je glasil: Obrazložitev: Predlagatelj trdi, da bo pomoč učencem in dijakom, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati določenih prispevkov, dodeljena tako javnim kot zasebnim šolam. S tem želi predlagatelj zagotoviti, da ne bi prišlo do razlikovanja na podlagi materialnega položaja otrok oziroma njihovih staršev, v kar pa Državni svet dvomi glede na novi 32. člen, ki opredeljuje le določeno vrsto prispevkov iz proračuna države ali lokalne skupnosti. S prispevki staršev se po mnenju Državnega sveta ohranja možnost šolnin tudi v 100% financiranih zasebnih šolah, saj prvi odstavek 88. člena ne opredeljuje prispevka tako, da ga zasebna šola ne bi mogla opredeliti kot prispevek za nad-standard. Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in 3 so se glasovanja vzdržali).
K 6. točki dnevnega reda : Letno poročilo o delu Davčne uprave Republike Slovenije za leto 2006 so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem, 6.9.2007. Letno poročilo je obravnavala Komisija za gospodarstvo. Poročilo komisije so prejeli po elektronski pošti 14.9.2007. Predlog sklepa so prejeli na klop in po elektronski pošti 14.9.2007. Obrazložitev je v imenu predlagateljev poročila podal Ivan Simič, Generalni direktor Davčne uprave Republike Slovenije. Stališče Komisije za gospodarstvo je podala predsednica komisije, Marta Turk. Razpravljala sta Marko Juvančič in Ivan Bukovec. Dodatna pojasnila je podal Ivan Simič, Generalni direktor Davčne uprave Republike Slovenije. Podpredsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 57. seji, dne 19. 9. 2007, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k Letnemu poročilu o delu Davčne uprave Republike Slovenije za leto 2006 Državni svet se je seznanil s poročilom, ki ga je o svojem delu v letu 2006 pripravila Davčna uprava Republike Slovenije. Davčna uprava navaja v poročilu rezultate svojega dela, ki kažejo na znatno preseganje načrtovane realizacije. Tako je davčna uprava v letu 2006 pobrala za 8,4 % več prihodkov kot leto poprej, vplačila javno finančnih prihodkov v državni proračun pa so se v primerjavi z letom 2005 povečala za 10,8%. Izterjava dolga je načrtovano realizacijo presegla za 37,8 %, obdelava davčnih napovedi, obračunov in drugih obrazcev pa za 7,5 %. Tudi na področju inšpekcijskih nadzorov se je število le-teh povečalo za 15,9 %. Ob teh uspešnih rezultatih si je davčna uprava prizadevala poleg transparentnosti delovanja uresničiti tudi spoštljiv in prijazen odnos do davčnih zavezancev. Državnemu svetu so bile predstavljene tudi smernice razvoja delovanja davčne uprave, ki bodo še naprej zagotavljale uspešno delovanje davčne uprave in vodile v izboljšanje sistema komuniciranja z zavezanci, njihovega informiranja in ozaveščanja o pravicah in dolžnostih. Državni svet pozitivno ocenjuje vsa dosedanja prizadevanja in ukrepe davčne uprave, ki imajo na eni strani pozitiven učinek pri zajemanju davkov, na drugi strani pa so v prid davkoplačevalcem v smislu enostavnejših postopkov, zmanjšanja administriranja in stroškov. Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bili proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 7. točki dnevnega reda: Zapis s posveta "Plinski terminali v Tržaškem zalivu: da ali ne?" je objavljen na spletni strani državnega sveta. Predlog zaključkov je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije, s predlogi zaključkov, so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti 14.9.2007. Predlog sklepa so prejeli na klop in po elektronski pošti 14.9.2007. Pojasnila je podala Vesna Kolar - Planinšič, sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor. Pojasnila je podal tudi Žarko Pregelj, višji referent II, Ministrstvo za promet. Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 57. seji, dne 19. 9. 2007, na podlagi prvega odstavka 85.a člena ter prvega in drugega odstavka 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) ter na podlagi posveta z naslovom Plinski terminali v Tržaškem zalivu: da ali ne?, sprejel naslednje S K L E P E : Državni svet Republike Slovenije je 10. julija 2007 organiziral posvet na temo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju. S posvetom naj bi predstavili vlogo plinskih terminalov v oskrbi Slovenije z energijo, okoljske in prometne vplive terminalov, dejavnosti Vlade Republik Slovenije glede terminalov v sosednji Italiji in njen odnos do morebitne gradnje terminala na območju Luke Koper. Državni svet ugotavlja, da je Vlada Republike Slovenije januarja 2007 zavzela stališče do problematike plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju. Stališče je Vlada Republike Slovenije posredovala Vladi Italijanske republike in Evropski komisiji. Iz njega je razvidno, da imata projekta plinskih terminalov v Tržaškem zalivu bistven, uničujoč in škodljiv čezmejni vpliv. Oba predvidena projekta sta zaradi tega za Republiko Slovenijo nesprejemljiva. Lokalna politika in lokalno prebivalstvo, ki je s svojimi aktivnostmi v okviru civilnih iniciativ spodbudilo državne organe, da so se odzvali na načrtovano gradnjo plinskih terminalov, odločno nasprotujeta umestitvi plinskih terminalov kjerkoli na območju Tržaškega zaliva ali njegove obale. Odklanjanje argumentirata z visoko stopnjo onesnaženosti plitvega Tržaškega zaliva, z visoko prometno obremenjenostjo in z gosto naseljenostjo obal Tržaškega zaliva, s poslabšanjem varnostnega stanja (nesreče, terorizem) ter z negativnimi vplivi na razvoj tradicionalnih dejavnosti (ribištvo, turizem). Državni svet poudarja, da gradnja terminala, plovba tankerjev po morju in nujna militarizacija zaliva zaradi zagotavljanja varnosti predstavlja grob poseg v ta prostor s hudimi kratkoročnimi in dolgoročnimi ekološkimi, zdravstvenimi, družbenimi, varnostnimi in ekonomskimi posledicami, kar je v svojih študijah potrdila tudi stroka. Državni svet opozarja, da morajo vsa nadaljnja vlaganja na področju Tržaškega zaliva zmanjšati njegovo okoljsko obremenjenost in upoštevati kumulativne in ne parcialne učinke na okolje, pri čemer so vlaganja brez soglasja lokalne politike in prebivalstva vnaprej obsojena na neuspeh. Državni svet ne podpira umestitve plinskega terminala na območju Luke Koper in pričakuje, da se bo do tega projekta čim prej opredelila tudi Vlada Republike Slovenije. Državni svet pozitivno ocenjuje sprejetje Memoranduma o sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike na področju energetskih, okoljskih, prometnih in drugih gospodarskih vprašanj na območju severnega Jadrana. Državni svet daje pobudo za oblikovanje skupne energetske politike na območju severnega Jadrana. Za racionalno in kvalitetno zagotavljanje preskrbe s plinom je treba k sodelovanju povabiti tudi Republiko Hrvaško, ki je skupaj s Slovenijo in Italijo odgovorna za ta prostor. Državni svet pričakuje, da bo Vlada Republike Slovenije v skladu z Aarhuško konvencijo sproti obveščala prebivalce Mestne občine Koper in širšo javnost o vseh svojih aktivnostih ter odzivih italijanske strani glede načrtovane gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Preskrba z naftnimi derivati, plini in drugimi neobnovljivimi energenti je zagotovljena le še za nekaj desetletij, kljub temu pa je Slovenija še vedno energetsko zelo potratna država in sodi v sam vrh evropskih držav zaradi visoke porabe energije na enoto bruto proizvoda. Republika Slovenija mora zato čim prej pristopiti k oblikovanju energetske politike in strategij, ki bodo omogočile usklajen sonaraven razvoj in spodbujale rabo obnovljivih virov energije ter vsebovale ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti in manjšo porabo energije. Državni svet opozarja tudi na sprejeto Deklaracijo o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v obdobju januar 2007 - junij 2008, iz katere izhaja, da se bo Slovenija zavzemala, da bo v času njenega predsedovanja visoko na dnevnem redu EU tudi zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo, kar je cilj skupne evropske energetske politike. Državni svet podpira aktivnosti Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za okolje in prostor, ki si v okviru mešane slovensko-italijansko-hrvaške komisije za varstvo voda Jadranskega morja in obalnih območij pred onesnaženjem prizadeva za določitev celotnega območja severnega Jadrana za ekološko občutljivo ter zaščiteno območje. Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bili proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 8. točki dnevnega reda: Zapis s posveta "Različni nameni rabe stanovanj" je objavljen na spletni strani državnega sveta. Predlog zaključkov je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije, s predlogi zaključkov, so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti 14.9.2007. Predlog sklepa so prejeli na klop in po elektronski pošti 14.9.2007. Uvodno besedo je podal Boris Janez Bregant, ki je vodil posvet. Pojasnila je podala Anita Hočevar - Frantar, sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor. Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: S K L E P E : Državni svet Republike Slovenije je 31. maja 2007 organiziral posvet na temo Različni nameni rabe stanovanj. Posvet je bil organiziran z namenom, da se pridobijo izhodišča za razreševanje tistih področij, ki dopuščajo rabo stanovanj tudi za opravljanje mirne pridobitne in nepridobitne dejavnosti, ter dobi odgovor na vprašanje, ali je primerno, da se stanovanje uporablja tudi v druge, nestanovanjske namene. Ustava Republike Slovenije določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje, kar pomeni, da država zagotavlja vsakemu državljanu enake možnosti pridobivanja primernega stanovanja za potrebe bivanja. Pri tem ustava poudarja, da je lastnina (stanovanja) gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Stanovanjski zakon v 4. členu določa, da je stanovanje namenjeno trajnemu bivanju, izjemoma se lahko del stanovanja uporablja tudi za opravljanje dovoljene dejavnosti, kar opredeljuje 14. člen navedenega zakona. Stanovanje je opredeljeno kot prostor, kjer si družina ustvari dom, in je primarno namenjeno zadovoljevanju osnovne človekove potrebe, to je trajnemu bivanju, ne glede na to, ali gre za lastna ali najemna (neprofitna, tržna, službena in namenska) stanovanja. Državni svet ugotavlja, da iz določbe 14. člena stanovanjskega zakona izhaja, da etažni lastnik, z njegovim soglasjem pa tudi najemnik, lahko le izjemoma in pod določenimi pogoji v delu stanovanja opravlja dovoljeno dejavnost, če izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje te dejavnosti. Etažni lastnik mora najprej pridobiti soglasje etažnih lastnikov, katerih solastniški delež predstavlja skupaj več kot 50% etažne lastnine v večstanovanjski stavbi, nato pa pridobiti dovoljenje za opravljanje dovoljene dejavnosti v delu stanovanja s strani upravnega organa oziroma pristojnega organa mestne občine, če gre za območje mestne občine. Zakon izrecno določa, da je dejavnost ne sme motiti stanovalcev pri mirni uporabi stanovanja in povzročiti prekomerne obremenitve skupnih delov večstanovanjske stavbe. Pri tem je presoja, ali gre za dovoljeno dejavnost, prepuščena upravnemu organu oziroma občini, ki lahko z odlokom opredeli dovoljene dejavnosti, ki se lahko opravljajo v delu stanovanja. Državni svet nadalje ugotavlja, da je zakonodajalec sprejel tako rešitev z namenom, da si tisti, ki sam uporablja stanovanje, lahko s samozaposlitvijo v delu svojega stanovanja ustvari pogoje za opravljanje dovoljene dejavnosti, ki ne sme motiti ostalih lastnikov v mirni rabi stanovanja in povzročati nesorazmernih stroškov. Bistveno je, da z opravljanjem dovoljene dejavnosti lastnik stanovanja ali njegov najemnik ne ogrozi primarne bivanjske funkcije stanovanja, kar pomeni, da stanovanje še zmeraj ohranja stanovanjsko funkcijo. V kolikor lastnik opravlja v stanovanju dejavnost, ki mu ne omogoča trajnega bivanja, ne moremo več govoriti o bivanju v smislu stanovanjske rabe oziroma opravljanju dovoljene dejavnosti v skladu s 14. členom stanovanjskega zakona, ampak o opravljanju poslovne dejavnosti. V tem primeru mora lastnik stanovanja na podlagi prostorskega akta, če dopušča opravljanje poslovnih dejavnosti na tem območju, in zakona o graditvi objektov spremeniti namembnost iz stanovanjskega prostora v poslovni prostor, za kar potrebuje soglasje vseh etažnih lastnikov, razen če področni zakon, ki ureja pogoje za opravljanje dejavnosti, ne določa drugače (npr. zakon o gostinstvu za primer opravljanja sobodajalstva). Po mnenju Državnega sveta je taka rešitev primerna, saj je temeljni namen stanovanj njihova raba v stanovanjske namene, predvsem pa stanovanjski zakon ne more urejati drugih področij, npr. sobodajalstva. Ob tem Državni svet tudi opozarja, da lastnik z oddajanjem stanovanja v najem ne opravlja dejavnosti, medtem ko gre pri sobodajalstvu za dejavnost, za katero opravljanje mora etažni lastnik izpolnjevati predpisane pogoje. Državni svet podpira namero vlade, da s spremembo stanovanjskega zakona odpravi izdajanje dovoljenja za opravljanje dovoljene dejavnosti s strani upravnih enot oziroma občin, če gre za območje mestne občine, saj so stanovalci oziroma etažni lastniki tisti, ki morajo postaviti pogoje, pod katerimi se dovoljena dejavnost, ki jo dopušča tudi prostorski akt, lahko opravlja v delu stanovanja v večstanovanjski stavbi. Pri rabi stanovanj in drugih posameznih delih v večstanovanjskem objektu je zelo pomembna pogodba o medsebojnih razmerij, ki jo morajo etažni lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah oziroma lastniki posameznih delov obvezno skleniti in s katero uredijo medsebojna razmerja o vprašanjih, ki so opredeljena v stvarnopravnem zakoniku, ki ureja temeljna načela stvarnega prava. Državni svet ugotavlja, da praksa kaže, da v večini primerov etažni lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah ne sklepajo pogodb o medsebojnih razmerjih oziroma so nepopolne, namenjene predvsem obračunu skupnih stroškov. Če v pogodbi o medsebojnih razmerjih eksplicitno ni določbe o soglasju vseh etažnih lastnikov za spreminjanje rabe stanovanj v druge namene oziroma večine etažnih lastnikov za opravljanje dovoljene dejavnosti v delu stanovanja, to pomeni, da mora vsakokratni lastnik stanovanja, ki bi želel spremeniti namembnost stanovanjskega prostora oziroma opravljati dovoljeno dejavnost v delu stanovanja, pridobiti soglasja vseh ostalih oziroma večine etažnih lastnikov. Lokalna skupnost, ki upravlja s prostorom in načrtuje prostorske ureditve lokalnega pomena, bi se morala vprašanju izbora lokacije za posamezno dejavnost bolj posvetiti in na podlagi razvojnih potreb redifinirati območja, na katerih je možno opravljati dejavnosti v okviru veljavne zakonodaje. Ob tem Državni svet opozarja, da v Ljubljani in drugih večjih središčih primanjkuje stanovanj in da je njihova dostopnost, še posebej za mlade družine, otežena, medtem ko marsikje ostajajo poslovni prostori prazni. Zato je po mnenju Državnega sveta zaščita stanovanjskega fonda oziroma ohranitev stanovanjske funkcije stanovanj pomembna, tudi z vidika kakovosti življenja v mestu in njegove urejenosti, v skladu z ustavo in stanovanjsko zakonodajo pa mora imeti trajno bivanje prednost pred opravljanjem poslovnih dejavnosti v stanovanjih. Predlagan sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bili proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 9. točki dnevnega reda: Predlog državnega svetnika dr. Zoltana Jana so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 6.9.2007. Predlog za dopolnitev Poslovnika državnega sveta je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija. Poročilo komisije so prejeli s sklicem po elektronski pošti 6.9.2007. Predlog sklepa so prejeli na klop in po elektronski pošti 14.9.2007. Obrazložitev je podal predlagatelj predloga, dr. Zoltan jan. Na podlagi prvega odstavka 105. člena Poslovnika Državnega sveta ((Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05), Državni svet sprejema spremembe poslovnika z večino glasov vseh državnih svetnikov. (21 jih mora biti za) Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) na 57. seji, dne 19. 9. 2007, sprejel naslednji SKLEP "Na podlagi 101. člena Ustave Republike Slovenije in 105. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05), je državni svet na 57. seji, dne 19. 9. 2007, sprejel DOPOLNITEV POSLOVNIKA DRŽAVNEGA SVETA V 40. členu poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) se doda nova sedma točka, ki se glasi: "7. Ko se državnim svetnikom po e-pošti pošilja vabila, gradivo in druge dokumente, na katere je treba reagirati v manj kot 48 urah, jih strokovna služba državnega sveta istočasno obvesti tudi s kratkim SMS sporočilom, da jih čaka na njihovem e-naslovu novo gradivo." 2. člen Dopolnitev poslovnika Državnega sveta začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije." Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bili proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 10. točki dnevnega reda: Predlog finančnega in kadrovskega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 14.9.2007. Predlog so obravnavale interesne skupine. Obrazložitev je podal sekretar državnega sveta Primož Hainz. Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja, Marjan Maučec. Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal Ladislav Kaluža. Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 57. seji, dne 19. 9. 2007, na podlagi 39. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) na predlog kolegija državnega sveta določil besedilo finančnega načrta in kadrovskega načrta državnega sveta za leto 2008 in 2009. Predlagan sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bili proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Podpredsednik je zaključil 57. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom ter vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo. |
|
| Povezane vsebine | |
 |
57. seja Državnega sveta Republike Slovenije |