Mnenje k Predlogu zakona o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi (MPPHDSAP)

Državni svet Republike Slovenije je na 13. seji 21. 1. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi (MPPHDSAP)

Državni svet je obravnaval predlog zakona o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi (MPPHDSAP) (v nadaljevanju: protokol), ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejem posredovala Vlada Republike Slovenije.

Državni svet je bil seznanjen, da se je postopek vključevanja držav kandidatk Albanije in Hrvaške v zvezo NATO začel v letu 2008. Po določbah Severnoatlantske pogodbe (v nadaljevanju: pogodba) je k pristopu mogoče povabiti druge evropske države, ki lahko sprejmejo načela sporazuma in prispevajo k varnosti evroatlantskega območja. Odločitev o širitvi zveze NATO z navedenima državama je bila na podlagi določil pogodbe sprejeta s soglasnim dogovorom. Republika Slovenija je od začetka podpirala vstop Hrvaške v zvezo NATO. Napredek Hrvaške je v postopku vključevanja redno spremljala preko akcijskih načrtov. Hrvaška je o svojih aktivnostih oziroma v poročilih o napredku dokazovala, da sledi pričakovanjem držav članic. Do sedaj je protokol ratificiralo 12 držav članic zveze NATO.

Ne glede na sprejeto časovnico vključevanja povabljenih držav, Državni svet meni, da bi Državni zbor moral preložiti odločanje o ratifikaciji protokola na kasnejši čas, upoštevaje zadržke, ki izhajajo iz odprtih vprašanj odnosov s Hrvaško. Pred odločitvijo o ratifikaciji protokola pa bi se Državni svet in Državni zbor morala seznaniti z vsemi dokumenti o pristopu Hrvaške k zvezi NATO.

Državni svet pojasnjuje, da posebno pozornost na področju zunanje politike posveča reševanju odprtih vprašanj s sosedami, med katerimi je najbolj pereč problem odnosi s Hrvaško, zlasti zaradi nerešenega vprašanja meje.

Državni svet meni, da se EU in zveza NATO dopolnjujeta. Državni svet se zaveda, da je v interesu Slovenije, da se čimprej rešijo vprašanja, povezana z integracijo Hrvaške v mednarodne asociacije kot sta EU in zveza NATO, kar bo doprineslo k stabilnosti regije. Zato Državni svet načelno podpira članstvo Hrvaške v EU in zvezi NATO, saj daje skupna prihodnost v omenjenih integracijah upanje na sporazumno preseganje in odpravljanje odprtih problemov.

Državni svet izpostavlja interes, da se Hrvaška čimprej priključi skupnemu evropskemu trgu, kjer veljajo evropski standardi. Da Hrvaška čimprej zagotovi evropske standarde za poslovanje podjetij, je tudi v interesu slovenskega gospodarstva, saj je pomembna gospodarska partnerica Slovenije.

Državni svet meni, da bi se članice zveze NATO morale bolj zavedati preteklosti novih držav članic. Spoštovanje temeljnih evropskih pravic in vrednot je najpomembnejši dejavnik, ki oblikuje proces evropskega združevanja. Zato bi se morala Hrvaška zavedati odgovornosti spoštovanja temeljnih vrednot, ki se pričakuje od članstva v evro atlantskih povezavah.

Dodatna okoliščina, ki bi jo moral upoštevati Državni zbor v postopku ratifikacije protokola, je po oceni Državnega sveta, odnos Hrvaške do tradicij NDH, saj v sodobni hrvaški državi niso na pravi način vrednoteni vsi aspekti nastanka, obstoja in propada omenjene tvorbe. Na nek način je NDH še danes konstitutiven del hrvaške nacionalne zavesti. Hrvaška nikomur ni izplačala vojne odškodnine niti se ni opravičila prizadetim državam in narodom.  

Državni svet obžaluje, da svojih stališč ni mogel izraziti v prejšnjih fazah postopka ratifikacije protokola o pristopu Hrvaške v zvezo NATO.  

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Vincenc Otoničar.