Zahteva za ponovno odločanje o zakonu o določitvi minimalne plače

Državni svet Republike Slovenije je na 47. seji, dne 11. 10.2006, ob obravnavi zakona o določitvi minimalne plače (ZDMP), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 21. izredni seji, dne 4. 10. 2006, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o zakonu o določitvi minimalne plače.

O B R A Z L O Ž I T E V

Državni zbor Republike Slovenije je na seji, dne 4. 10. 2006, sprejel zakon o določitvi minimalne plače.

Državni svet je že na 46. seji, dne 13. 9. 2006, obravnaval predlog zakona o določitvi minimalne plače in opozoril, da predlog zakona ne ohranja dosedanje prakse, da se določi vsakoletni znesek minimalne plače v okviru pogajanj s socialnimi partnerji. Takšna rešitev je namreč sprejeta v večini evropskih držav in v celoti ustreza standardom socialnega dialoga in socialnega partnerstva v Sloveniji. Zato je državni svet že takrat opozoril, da naj Vlada Republike Slovenije ohrani vodenje socialnega dialoga in se dogovarja o višini minimalne plače v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.

Zakon ukinja do sedaj veljavni institut dogovarjanja med socialnimi partnerji. Namesto soglasja je sedaj predvideno zgolj neobvezujoče posvetovanje, odločanje pa je prepuščeno izvršni veji oblasti.

Državni svet izrecno poudarja, da dopolnjeno besedilo v 2. členu zakona o določitvi minimalne plače, da po posvetovanju s socialnimi partnerji minimalno plačo ugotovi minister oz. ministrica, pristojna za delo, ni zadostno, ker meni, da se bo Vlada Republike Slovenije oz. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve samo odločalo o višini tako minimalne plače, kakor tudi drugih socialnih transferov, brez soglasja Ekonomsko-socialnega sveta.

Državni svet ugotavlja, da sprejeti zakon ne zagotavlja ohranitve realne vrednosti minimalne plače in da bodo s tem prizadeti prav tisti zaposleni, ki jim ohranjanje realne vrednosti minimalne plače pomeni veliko. V zakonu tudi manjka "varovalka" za povečanje minimalne plače v primeru, ko bi bila inflacija nad pričakovano višino. V zakonu je tudi določen način usklajevanja minimalne plače, manjka pa osnova za določitev temeljne višine minimalne plače. Državni svet prav tako ugotavlja, da je povečanje minimalne in zajamčene plače za 2 % (upoštevana je ocena rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2006 od decembra 2005 do decembra 2006) prenizko, saj je bilo povečanje cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v obdobju od avgusta 2005 do avgusta 2006 2,6 %.

Državni svet meni, da z zakonom opredeljeni institut minimalne plače ni v skladu s sedanjim gospodarskim razvojem v Sloveniji, kakor tudi v Evropi. Zato bi bilo potrebno za ohranitev socialne varnosti in socialne pravičnosti institut minimalne plače urediti v posebnem sistemskem zakonu. Socialni partnerji, to je reprezentativni sindikati, predstavniki delodajalcev in predstavniki vlade, naj uredijo v kolektivnih pogodbah ustrezne višine izhodiščnih plač, minimalna plača pa naj služi le za preživetje tistim, ki si tega iz rednega dela ne morejo zagotoviti.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Doro Hvalica.