|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Mnenje k Štirinajstemu rednemu letnemu poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2008 |
|
|
Državni svet Republike Slovenije je na 19. seji 21. 10. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k Štirinajstemu rednemu letnemu poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2008 Državni svet podpira Štirinajsto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2008. Državni svet podpira ugotovitve Varuha, da je bilo na področju varovanja človekovih pravic veliko doseženo s sprejetjem Zakona o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS št. 16/2008), ki je pričel veljati s 1.3.2008. S sprejemom tega zakona smo posamezniki kot tudi družba bolj ozaveščeni o pojavih nasilja, ki jih začnemo prepoznavati in postopoma tudi odpravljati. Državni svet Republike Slovenije je skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije ob aktivnem sodelovanju Varuha, že 17.6.2008, organiziral posvet "Kaj bomo skupaj storili za preprečevanje nasilja in zlorab nad starejšimi osebami?", na podlagi katerega je pripravil 19 zaključkov in jih posredoval pristojnim institucijam. Naslednje pomembno področje je področje duševnega zdravja in s sprejemom Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS št. 77/2008), za katerega sprejem se je na svojih sejah zavzemal Državni svet in s tem v zvezi podprl pobudo društev in svojcev oseb s težavami v duševnem zdravju. Zakon se je pričel uporabljati 12.8.2009, in bi moral urejati številna odprta vprašanja s tega področja, vendar po navedbah Varuha, nekatera zakonska določila niso dovolj domišljena in obstaja možnost, da bo zakon povzročal nove kršitve človekovih pravic (postopki pred sodiščem so zapleteni in sodišča so naletela na velike težave pri prisilni hospitalizaciji bolnikov). V zvezi s tem zakonom bi bilo potrebno zakonske rešitve predstaviti predvsem psihiatrom, ki imajo na zakon veliko pripomb. Potrebno je tudi čim prej sprejeti Nacionalni program varovanja duševnega zdravja in podzakonske predpise. Državni svet ugotavlja, da se je z uveljavitvijo Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS št. 15/2008), z dnem uporabnosti 26.8.2008, število pritožb s tega področja zmanjšalo. Državni svet podpira ugotovitve Varuha, da se na socialnem področju povečuje stopnja revščine v Sloveniji. Varuh je pod pokroviteljstvom Predsednika Republike Slovenije, ob sodelovanju Državnega sveta Republike Slovenije že 20.5.2008 organiziral posvet z naslovom "Revščina in človekove pravice", katerega namen je bil opozoriti na naraščajoči pojav revščine. Ob pripravi posveta se še ni vedelo, da se brezposelnost, kriza in recesija tako zelo povečujejo. Varuh je že takrat napovedal določene probleme in težave, še preden jih je zaznal državni aparat in opozarjal, da se je potrebno te problematike lotiti interdisciplinarno. Državni svet podpira priporočilo Varuha človekovih pravic Vladi Republiki Slovenije, da pripravi analizo ustreznosti določitve minimalnih življenjskih stroškov, pridobitev podatkov o realni stopnji revščine v Sloveniji ter oblikuje in sprejme nacionalno strategijo za odpravo revščine in njenih pojavnih oblik. Državni svet predlaga, da Varuh v skladu z določilom 2. člena Ustave Republike Slovenije, Pravil mednarodne organizacije dela (ILO), Uredbe o ratifikaciji Konvencije št. 92 Mednarodne organizacije dela, prouči družbeni pojav samozaposlovanja tako imenovanih "socialnih podjetnikov" v Sloveniji. Število le-teh iz dneva v dan narašča in Vlada Republike Slovenije bi morala takoj sprejeti ustrezne ukrepe in zagotoviti varstvo človekovih pravic tem delavcem. Državni svet poudarja, da je Vlada Republike Slovenije dolžna ustvarjati pogoje, v okviru katerih bodo delodajalci zaposlovali delavce za nedoločen in določen čas. Državni svet opozarja na nov družbeni pojav samozaposlovanja tako imenovanih "socialnih podjetnikov" v Sloveniji. Ta družbeni pojav pomeni odkrito diskriminacijo in direktno kršitev človekovih pravic, predvsem pa kršitev 66. člena Ustave Republike Slovenije, ki ureja varstvo dela in glasi: "Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo". V Sloveniji beležimo približno 48.000 samozaposlenih podjetnikov, ki so uspešni v svojem poklicu in ga opravljajo v skladu z zakonskimi predpisi. Poleg te skupine pa so se v registru samozaposlenih znašle osebe, ki nimajo možnosti, da se zaposlijo pri delodajalcih, temveč so jih ti prisilili, da pridobijo status samozaposlene osebe, s katero potem sklenejo delovno pogodbo. Te oblike zaposlitve predstavljajo vstop v delovno razmerje brez ustrezne socialne in zdravstvene varnosti, saj ti samozaposleni ne prejemajo bolniških nadomestil, nadomestila za prevoze in prehrano, regresov, nimajo pravice do izobraževanja, nimajo možnosti za pridobitev stanovanj, ne pravice do stavke itd. Na ta način slovenski delodajalci izkoriščajo stisko nemočnih delavcev. Ta pojav je sicer razširjen v vsej Evropi, vendar najvišji porast dosega prav v Sloveniji. Evropske analize o takih umetnih oblikah samozaposlovanja (o tako imenovanih "socialnih podjetnikih") kažejo, da ti načini zaposlovanja vodijo prebivalstvo v revščino. Državni svet nadalje ugotavlja, da so s sprejemom Zakona o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (Uradni list RS št. 10/2008), z veljavnostjo 16.4.2008, zagotovljene dolgoročne usmeritve za razvoj socialnega varstva in ustvarjanja enakih možnosti za invalide. Ugotovljeno pa je, da invalidi težko uveljavljajo pravico do invalidnine ali nadomestila za telesno okvaro. Za telesno okvaro se po predpisih s področja invalidskega zavarovanja štejejo le tiste okvare, ki so vnaprej določene s posebnim seznamom. Nazadnje je bil tak seznam uveljavljen v letu 1983 s Sporazumom o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 38/83 in 66/89). Kljub vsakoletnemu opozarjanju Varuha na odsotnost popolnejšega oziroma posodobljenega seznama telesnih okvar, pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvo za zdravje, le-tega ne izdelata. Državni svet obžaluje, da Varuh ni upošteval mnenja Državnega sveta Republike Slovenije v zvezi z letnim poročilom Varuha za leto 2007, ki ga je sprejel na 11. seji, 19. 11. 2008, v katerem je opozoril na nesistematičnost in dihotomijo pri uporabi nekaterih pravilnih terminov. Varuh kljub dobronamernim opozorilom Državnega sveta Republike Slovenije še naprej vztraja na različnih izrazih za besedo ("disable person" slovenski prevod "invalid" in "disability" slovenski prevod "invalidnost" - vir: Evrokorpus: vzporedni korpusi prevodov). V besedilu štirinajstega rednega letnega poročila Varuha se pojavljajo razni izrazi za besedo "invalid", kot n.pr.:
Nadalje Državni svet ugotavljata, da je Varuh človekovih pravic na strani 54, pod poglavjem 2.2.5, vzpostavil omalovažujoč odnos do mednarodnega akta, to je Zakona o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov , saj ga je označil, da je na več mestih nenatančen in na določenih mestih celo zavajajoč ter uporablja zanj različne oznake:
Državni svet izraža prepričanje, da bo Varuh svoje poročilo v tem delu popravil, upoštevajoč enotno izrazoslovje "invalid" ter pravilne nazive mednarodnega dokumenta ter dosledno upošteval mnenje Državnega sveta Republike Slovenije, ki se zavzema za izvajanje kulturološkega družbenega odnosa do invalidov in njihovih reprezentativnih invalidskih organizacij. Državni svet predlaga, da Varuh človekovih pravic v svoje poročilo vključi pojav globalizacije z vidika kršitev človekovih pravic. Državni svet je v zvezi s tem pripravil dokument, v katerem je skušal opredeliti vzroke in posledice finančne in ekonomske krize v svetu in pri nas, ki je povezana z globalizacijo gospodarstva. Kontekst delovanja Evropske unije v 21. stoletju zaznamujeta dva temeljna izziva. Globalizacija ob hkratnem upadanju produktivnosti evropskega gospodarstva in staranje evropskega prebivalstva. Poleg tega pa se države EU srečujejo tudi s problemi varstva okolja, ki zaradi podnebnih sprememb postajajo vse bolj pereči, ter zagotavljanjem varne preskrbe z energijo. Z Lizbonsko strategijo je bilo začrtanih vrsto pomembnih reform tako na nacionalni kot na evropski ravni, vendar niso dale ustreznih rezultatov. Ekonomske analize kažejo, da je pospešeno zapiranje delovnih mest v Evropi v zadnjih 10 letih in prenos teh delovnih mest v Azijo in na Kitajsko, občutno povečalo dobičke multinacionalk, socialni in okoljski stroški pa so ostali na bremenih nacionalnih gospodarstev in davkoplačevalcev. Tako so se evropske države znašle v situaciji, ko morajo zavarovati in ohraniti konkurenčnost svojega nacionalnega gospodarstva, konkurenčnost Evropske unije, ob dejstvu, da želijo evropske vlade ohraniti kakovost življenja državljanov, ki naj jo predstavljata blagostanje in svoboda. Globalizacija je večini prebivalstva na zemlji ti dve pomembni kvaliteti življenja odvzela. Državni svet predlaga, da naj Vlada Republike Slovenije aktivneje zagotavlja take gospodarske in življenjske pogoje, v katerih se bo lahko Slovenija razvijala v družbo z visoko stopnjo moralnih in etičnih vrednot, družbo brez velikega razslojevanja, družbo z močnim srednjim slojem, ki bo sposoben medse vključiti šibkejše in poskrbeti za najrevnejše. Zaustaviti je potrebno nemoralno in neetično delovanje lastnikov kapitala in vzpostaviti državljanom dostojne ekonomske in socialne pogoje za življenje. Državni svet predlaga Varuhu, da naj se v svojem poročilu opredeli do negativne družbene klime, ki se kaže v nezaupanju mladih v prihodnost, v prepričanju mladih, da bodo na starost živeli brez pokojnin, v medijskem širjenju pretežno negativnih informacij, v brezkompromisni tekmovalnosti na eni strani in popolni nemoči in brezupu ljudi na drugi strani. Varuh človekovih pravic naj bi s tem v zvezi opredelil pravico do gotovosti, ki bi jo morala prebivalstvu zagotoviti predvsem Vlada Republike Slovenije z vzpostavitvijo socialne in pravne države, v kateri bo državljanom zagotovljena pravica do dela in do socialne varnosti. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec. |
|
| Povezane vsebine | |
 |
19. seja Državnega sveta Republike Slovenije |