|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 5. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
Seja je bila v četrtek, 5. junija 2008.
Predsednik je pričel 5. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in na podlagi 51., 51 .a in 51. b in petega odstavka 53. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Seja se je začela ob 15. in se zaključila ob 18.07 uri.
Na sejo sta bili vabljeni:
Seje so se udeležili:
* * * O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Franceta Cukjatija, dr. med. in predsednika Vlade Janeza Janšo. * * * S sklicem 3. 6. 2008 so državna svetnica in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
DNEVNI RED Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:
Predlagan dnevni red je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 1. točki dnevnega reda:
Državni zbor je zakon sprejel na 39. redni seji v petek, 30. maja 2008, in je bil isti dan posredovan državni svetnici in svetnikom po elektronski pošti. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Poročilo so državna svetnica in svetniki prejeli na klop. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga za odložilni veto podal državni svetnik Drago Žura. Stališče Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport je podal poročevalec komisije prof. dr. Jože Mencinger. Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podala ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar. Razpravljali so Rajko Fajt, Drago Žura, Branimir Štrukelj, Rastislav Jože Reven, prof. dr. Jože Mencinger (replika), dr. Janvit Golob, Rastislav Jože Reven (replika), dr. Janvit Golob (replika), Mihael Jenčič, Matej Arčon, Drago Bahun, Jernej Lampret, dr. Andrej Rus, prof. dr. Jože Mencinger (replika), dr. Janvit Golob (replika), dr. Zoltan Jan. Na zastavljena vprašanja je odgovarjala ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 5. izredni seji 5. 6. 2008, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 39. redni seji 30. 5. 2008, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel Z A H T E V O da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-F). Obrazložitev: Državni svet ugotavlja, da zakon odpira celo vrsto novih vprašanj, ki lahko močno vplivajo na naš visokošolski prostor, saj členi, ki vzpostavljajo pravno podlago za ustanovitev mednarodne zveze univerz, puščajo velik manevrski prostor za različne interpretacije. Povzroča jih predvsem določba, da je mednarodna zveza univerz kar univerza, kar je nova in nepreverjena ureditev. Zato Državni svet poudarja, da predlagatelj zakona ni pripravil predlaganih rešitev v sodelovanju z visokošolskimi partnerji (univerze in študenti). Tudi pri upravljanju mednarodnih zvez univerz morajo imeti študentje z zakonom določene pravice. Državni svet meni, da predlagatelj v 1. členu zakona v novem 10.a členu predlaga ustanovitev mednarodne zveze univerz kot nove univerze (Evro-sredozemske univerze) po naši zakonodaji, čeprav v tretjem odstavku tega člena ni določeno, da bi morala izpolnjevati pogoje, določene z veljavnim pravnim redom na področju visokega šolstva tako za njeno ustanovitev kot za vpis v razvid visokošolskih zavodov. Državni svet ugotavlja, da ne gre za osebo mednarodnega prava, čeprav bo imela za soustanovitelja vsaj eno ustrezno tujo univerzo. Državni svet opozarja, da je namen predlagatelja, da enači status mednarodne zveze univerz s statusom univerze po tem zakonu, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, vendar bi moral zato v določbah opredeliti pogoje za sedež te univerze. Po mnenju Državnega sveta je sporna tudi njena ustanovitev na podlagi pogodbe, saj v tem zakonu niso določene njene obvezne sestavine, temveč so le-te prepuščene aktu o ustanovitvi (pogodbi oz. sporazumu) in statutu. Državni svet ugotavlja, da 2. člen omogoča javno priznavanje tujih in tudi novih študijskih programov brez ustreznega zagotavljanja kakovosti. Dovolj je, da so študijski programi javno priznani v katerikoli članici Evropske unije, kar jim po hitrem postopku omogoča javno veljavnost pri nas. Državni svet meni, da bi programi morali pridobiti soglasje Sveta RS za visoko šolstvo, ki je zadolžen za soglasja k visokošolskim javno veljavnim programom, s tem, da bi svet imel posebna merila za takšne študijske programe, s katerimi bi bila zagotovljena njihova kakovost. Po mnenju Državnega sveta določila zakona, ki po novem opredeljujejo sekretariat Sveta RS za visoko šolstvo, zadoščajo le formalnim zahtevam iz odločbe Ustavnega sodišča, ne pa tudi strokovnim. Zakon ne rešuje problemov sestave sveta, saj ne vpeljuje zadostnih mehanizmov za preprečevanje konflikta interesov. Večino članov sveta, kar je ostalo v veljavi, namreč imenuje Vlada. Poleg tega svet nima dovolj neodvisne strokovne službe, ki bi omogočala kvalitetno in učinkovito delo za svet, zato Državni svet meni, da je treba v 4. členu zakona (v 50.a členu) glede imenovanja direktorja sekretariata sveta izbrati primerno osebo, ki bi morala imeti poleg zahtevanih delovnih izkušenj na področju visokega šolstva tudi doktorat znanosti. Državni svet ocenjuje, da je zakon nedorečen, saj se s sprejetimi dopolnili v prehodnih določbah le delno rešujejo nejasnosti o oškodovanju študentov, saj študentom, ki so študij na drugi bolonjski stopnji opustili zaradi spremembe zakonodaje v letu 2006, ne zagotavlja ustreznega pravnega položaja. Poleg tega zakon predvideva financiranje študija oškodovanih študentov po predpisih o sofinanciranju podiplomskega študija, a zanje ne namenja dodatnih sredstev. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik prof. dr. Jože Mencinger. Predlagan sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, 12 jih je bilo proti in 3 so se glasovanja vzdržali). K 2. točki dnevnega reda:
Državni zbor je zakon sprejel na 39. redni seji v petek, 30. maja 2008, in je bil državni svetnici in svetnikom posredovan isti dan po elektronski pošti. Na klop so prejeli tudi Zahtevo šestnajstih reprezentativnih sindikatov za črtanje 26. člena zakona. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Poročilo so prejeli na klop. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je, v imenu predlagateljev predloga za odložilni veto podal državni svetnik Drago Ščernjavič. Poročilo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je podal njen predsednik Boris Šuštaršič. Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal Darko Žiberna, dr. med., državni sekretar Ministrstva za zdravje. Razpravljali so Bojan Papič, prof. dr. Jože Mencinger, Anton Peršak, Bojan Papič (replika), Mihael Jenčič, Boris Šuštaršič, Jernej Verbič, Darko Fras, Drago Bahun, Peter Požun, Milan Ozimič, Matej Arčon, dr. Janvit Golob, Mihael Jenčič, Drago Bahun, Boris Šuštaršič, Drago Ščernjavič. Na zastavljena vprašanja je odgovarjal Darko Žiberna, dr. med., državni sekretar Ministrstva za zdravje. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 5. izredni seji 5. 6. 2008, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 39. redni seji 30. 5. 2008, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel Z A H T E V O da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi (ZZdrS-E).
Obrazložitev: Zakon je v neskladju z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06, 46/07, 103/07, 45/08) in Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/2007-UPB7, 110/07 in 17/08). Zakon odstopa od skupnih temeljev sistema plač v javnem sektorju in razveljavlja načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, kar onemogoča preglednost sistema plač in odpira možnosti razkroja plačnega sistema v javnem sektorju. Zdravniki so javni uslužbenci in njihova plača je določena z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS), kot to določa tudi spremenjeni prvi odstavek 65. člena Zakona o zdravniški službi. Šestnajst (16) reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo 2/3 zaposlenih v javnem sektorju, je 15. 5. 2008 razpravljalo o predlagani spremembi 65. člena (26. člen sprejetega zakona) in oblikovalo amandma k predlogu zakona, da se 26. člen novele zakona o zdravniški službi črta. O amandmaju pa matični Odbor Državnega zbora za zdravstvo 15. 5. 2008 ni razpravljal. Amandma so povzeli poslanci Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije in poslanci Poslanske skupine Socialnih demokratov, vendar amandma na seji Državnega zbora ni bil sprejet. Plačni sistem javnega sektorja je s sprejetjem 26. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravniški službi popolnoma porušen, kar bo imelo velike finančne posledice za državni proračun in blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na kar sta opozorila tudi Minister za finance in Minister za javno upravo. Sprememba nagrajevanja zdravnikov je sporna s treh vidikov, in sicer z vsebinskega vidika, s formalno pravnega vidika in z vidika osnove za usklajevanje pokojnin sedanjih upokojencev. Z vsebinskega vidika predlagana sprememba ruši temeljno načelo ZSPJS, ki izhaja iz drugega odstavka 1. člena omenjenega zakona, saj neki manjši, ožji skupini javnih uslužbencev omogoča poseben položaj v javnem sektorju mimo institutov, določenih v ZSPJS (redna delovna uspešnost, plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela javnih uslužbencev in plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu), kar je popolnoma nesprejemljivo. Potrebno je opozoriti, da nov plačni sistem, na kvalitetno popolnoma drugačen način kot do sedaj, rešuje vprašanje variabilnega dela plače, ki vsem javnim uslužbencem omogoča, da so za svoje delo plačani tudi v skladu s svojim delovnim prispevkom, ne pa z zgolj vnaprej določeno višino osnovne plače. Za uspešno delovanje takšnega koncepta je seveda potrebno določiti natančnejše standarde in normative, s katerimi se določi, kaj je potrebno narediti v okviru povprečne mesečne delovne obveznosti, za kar so se zavezali tako Vlada RS kakor tudi FIDES; namreč, da bodo pripravili standarde in normative za delo zdravnikov v javnem zdravstvu. Zato je uvedba podjemnih pogodb direktna zaušnica delovanju novega plačnega sistema, ki je bil pravkar sprejet. Dosedanja praksa je bila, da so zdravniki podpisovali podjemne pogodbe, v kolikor so prehajali iz enega zavoda v drug. Z novelo zakona pa se uvaja možnost sklepanja podjemnih pogodb znotraj zavoda. Sprejeta ureditev torej posega v krhko plačno ravnovesje, ustvarjeno med primerljivimi poklici in delovnimi mesti v javnem sektorju, in predstavlja pomembno grožnjo delovanju novega plačnega sistema v javnem sektorju. S formalno pravnega vidika pa je predlagana sprememba sporna tudi v luči drugega odstavka 11. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki jasno določa, da, če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. in v povezavi z 20. členom ZDR, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava. Seveda v primeru podjemnih pogodb zdravnikov gre prav za to: zdravniki namreč preko teh pogodb opravljajo isto dejavnost, kot jo opravljajo kot zdravniki, izvajalci javne službe, zato bi bilo potrebno omenjeno delo plačevati znotraj novega plačnega sistema, ki ima zato predvidene vse potrebne institute. Ni se mogoče otresti vtisa, da je izogibanje legalnim institutom plačnega sistema namenjeno zgolj prikrivanju dejstva, da so zdravniki dobro plačani za svoje delo. Podjemne pogodbe so namreč zgolj sestavni del davčne napovedi in torej niso del javnega informacijskega sistema javnega sektorja. Z vidika osnove za usklajevanje pokojnin pa obstoj podjemnih pogodb pomeni bistveno znižanje osnove za njihovo usklajevanje, kar na dolgi rok pomeni večanje razlike med plačilom za delo aktivne populacije in povprečno pokojnino upokojencev. To pa je, razen socialne vprašljivosti, vprašljivo tudi z vidika posega v medgeneracijsko pogodbo, na kateri temelji sistem obveznega pokojninskega zavarovanja v Republiki Sloveniji. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Drago Ščernjavič. Predlagan sklep NI BIL sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 9 jih je glasovalo za, 18 jih je bilo proti in 3 so se glasovanja vzdržali). Predsednik je zaključil 5. izredno sejo Državnega sveta ter se državnim svetnikom in vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo. |
|
| Povezane vsebine | |
 |
5. izredna seja Državnega sveta Republike Slovenije |