|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 29. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
29. seja Državnega sveta je bila v sredo, 15. 9. 2010 Predsednik je pričel 29. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Seja se je začela ob 13. in zaključila ob 17.07 uri. Opravičil se je:
Ostali odsotni:
Na sejo so bili vabljeni:
Seje so se udeležili:
O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja. * * * S sklicem 8. 9. 2010 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
Glede na to, da ni bilo predloga umik točke oz. za razširitev točke dnevnega reda, je predsednik predlagal v sprejem naslednji DNEVNI RED:
Predlagan dnevni red je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
1. točka dnevnega reda: Odobritev zapisnikov 28. redne in 20. izredne seje Državnega sveta Osnutek zapisnika 28. seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 8. 9. 2010. Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje. Zapisnik 28. seje je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). Osnutek zapisnika 20. izredne seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 8. 9. 2010. Zapisnik 20. izredne seje je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).
2. točka dnevnega reda: Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov Po elektronski pošti 10. 9. 2010 in na klop so svetniki prejeli pobudo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance v zvezi z dopolnilnim prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 10. 9. 2010 in na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p : Državni svet Republike Slovenije je na 29. seji 15. 9. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval pobudo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance v zvezi z dopolnilnim prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji S K L E P: Državni svet podpira pobudo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in predlaga Ministrstvu za zdravje, da pobudo preuči in nanjo odgovori. Pobuda Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance se glasi: Komisija predlaga, da Ministrstvo za zdravje ponovno preuči vlogo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pri financiranju zdravstvenega sistema v celoti, smotrnost in prednosti dvovrstnega sistema obveznega in dopolnilnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja z dvema zdravstvenima blagajnama ter možnosti prenosa sredstev zavarovalnic, zbranih za dopolnilno zdravstveno zavarovanje na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Obrazložitev: Ne glede na mnenje članov komisije, da so predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o zavarovalništvu potrebne pa se je v razpravi o predlogu zakona zastavilo vprašanje ali se je dosedanja praksa prostovoljnih dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj resnično izkazala za učinkovitejšo in racionalnejšo, kot je bila pred spremembami Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ko je tudi prostovoljna zdravstvena zavarovanja izvajal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po mnenju komisije bi morali ponovno razmisliti o potrebnosti in smotrnosti sistema, ki ločeno zbira in urejuje sredstva za obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje, da pobudo preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanjo v roku 30 dni odgovori. - - - Po elektronski pošti 10. 9. 2010 in na klop so svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Jerneja Verbiča v zvezi z odpravo nerazumne in diskriminatorne politike oblikovanja cen elektrike. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 10. 9. 2010 in na klop. Vprašanje je obrazložil Jernej Verbič. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p : Državni svet Republike Slovenije je na 29. seji 15. 9. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanje državnega svetnika Jerneja Verbiča v zvezi z odpravo nerazumne in diskriminatorne politike oblikovanja cen elektrike, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Jerneja Verbiča in predlaga Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Jerneja Verbiča se glasi: Kaj bo storilo Ministrstvo za gospodarstvo za odpravo nerazumne in diskriminatorne politike oblikovanja cen elektrike, v katero so bila podjetja zapeljana in ki lahko uniči še tisti del zdravega slovenskega gospodarstva, ki v teh kriznih časih deluje in se razvija? Zagotovijo naj se primerljivi pogoji poslovanja za vsa slovenska podjetja, da se breme višjih cen elektrike porazdeli na vse porabnike in podjetja, da se odpravi neenakosti na trgu in da se zaradi gospodarske krize kot višje sile sedanje zavajajoče in škodljive pogodbe prilagodijo spremenjenim tržnim razmeram. Obrazložitev: V času največje gospodarske rasti oktobra 2008, je cena in poraba elektrike hitro rasla. Dobavitelji elektrike so izkoristili to situacijo in 14 mesecev pred iztekom veljavnih pogodb predložili podjetjem v podpis nove pogodbe o zagotavljanju cene in količine elektrike za leti 2010 in 2011. Pojasnili so, da se poraba električne energije na trgu močno povečuje, zaradi česar bo prihajalo do redukcij električne energije, katerim pa se je mogoče izogniti s sklenitvijo novih pogodb, ki zagotavljajo vnaprej dogovorjeno količino in ceno elektrike. S temi napovedmi so podjetja zavedli. Ker si izpadov proizvodnje zaradi obveznosti do kupcev resno podjetje ne more privoščiti in glede na dobro, dolgoletno poslovno sodelovanje z dobavitelji elektrike so podjetja pogodbe tudi podpisala. To pa se je pokazalo za usodno, saj je sledila gospodarska kriza, proizvodnja je v Sloveniji upadla za 20%, cene elektrike na trgu pa za 50%, medtem ko so ostale pogodbene cene nespremenjene. Nezaposlenost se je v Sloveniji povečala za 50 000 delovnih mest. Po predpisih EU sprememba cene elektrike na trgu za več kot 25% pomeni višjo silo in to morajo upoštevati tudi slovenski dobavitelji elektrike. Dobavitelji elektrike, ki so državni monopolisti sedaj od podjetij zahtevajo plačilo elektrike po pogodbeni ceni, ki je dvakrat višja od tržne cene. Pogajanja o spremembi diskriminatornih pogodb potekajo že od novembra 2009 a se ne premaknejo z mrtve točke, saj vodstva državnih podjetij suhoparno razlagajo, da podjetja v to obvezuje podpisana pogodba, ker so oni po taki ceni vnaprej zakupili elektriko na borzi. Če je to res so se državni monopolisti dobave elektrike spremenili še v borzne špekulante. V nasprotju s poslovno moralo pa je tudi višina pogodbene kazni za odstop od pogodbe, ki je do dvakrat višja od vrednosti posla. Pogodbena cena elektrike, ki je dvakrat višja od cene elektrike na trgu predstavlja za podjetja nepremostljive ovire. Nekaterim podjetjem bo pobrala celoten dobiček v naslednjih dveh letih, ki so ga nameravali vložiti v posodobitev in razvoj, prisiljeni so ustaviti že pričete investicije v povečanje proizvodnih zmogljivosti, krčiti pa morajo tudi dosedanji obseg poslovanja in zmanjšati število redno zaposlenih. Enormna podražitev elektrike vodi podjetja v izgubo iz poslovanja in ogroža njihov obstoj. Vsa prizadeta podjetja v Sloveniji bodo samo iz tega naslova utrpela po sedaj znanih podatkih okrog 20 milijonov evrov, a seznam podjetij še narašča. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanj v roku 30 dni odgovori. Sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Po elektronski pošti 12. 7. 2010 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za delo, družino, in socialne zadeve na vprašanji državnega svetnika Draga Žure v zvezi s Predlogom zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. - - - Po elektronski pošti 16. 7. 2010 in na klop so svetniki prejeli dopolnjen odgovor Ministrstva za finance na vprašanji državnega svetnika Borisa Šuštaršiča v zvezi s prirejanjem iger na srečo.- - - Po elektronski pošti 2. 8. 2010 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zdravje na vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca glede urejanja problematike pomanjkanja zdravnikov s povečanjem vpisa na medicinski fakulteti.- - - Po elektronski pošti 2. 8. 2010 in na klop so svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca v zvezi z omembo Koroške na spletni strani www.slovenia.info.- - - Po elektronski pošti 2. 8. 2010 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo na vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca glede objave javnega razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.- - - Po elektronski pošti 10. 9. 2010 in na klop so svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti v zvezi z neplačevanjem prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
- - - Za vprašanja in pobude, na katera po preteku 30-dnevnega roka še nismo prejeli odgovorov, bomo posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.
3. točka dnevnega reda:Dopolnjen Predlog zakona o malem delu Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 85/2010 z dne 28.6.2010. Predlog zakona je obravnavala obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide skupaj s Komisijo za kulturo, znanost, šolstvo in šport in Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Mnenje komisije so svetniki prejeli s sklicem 17. 2. 2010 in na klop. Mnenje Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide so svetniki prejeli po elektronski pošti 8. 9. 2010 in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 13. 9. 2010 in na klop. Svetniki so na klop prejeli stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti in Interesne skupine delojemalcev. Na klop so tudi prejeli stališče Interesne skupine delodajalcev. Predstavnik predlagateljev zakona dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve je podal obrazložitev. Poročevalec Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport dr. Zoltan Jan je pojasnil stališče. Poročevalec Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance mag. Stojan Binder je pojasnil stališče. V razpravi so sodelovali mag. Dušan Semolič, Bojan Papič, Anton Peršak, prof.dr. Jože Mencinger, Drago Žura, dr. Andrej Rus, prof.dr. Jože Mencinger, prof.dr. Janvit Golob, Rastislav Jože Reven, mag. Dušan Semolič, Drago Ščernjavič. Na dileme iz razprave je odgovoril dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve. Po razpravi je predsednik dal na glasovanje stališče Interesne skupine delodajalcev, ki Dopolnjen predlog zakona podpira: Stališče interesne skupine NI BILO SPREJETO (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 9 jih je glasovalo za, 14 pa jih bilo proti). Glede na to da stališče Interesne skupine delodajalcev ni bilo sprejeto, je predsednik dal na glasovanje mnenje k dopolnjenemu predlogu zakona: Državni svet Republike Slovenije je na 29. seji 15. 9. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list Rs, št. 33/91-1, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M n e n j e k Dopolnjenemu Predlogu Zakona o malem delu (ZMD) - druga obravnava
Državni svet ne podpira Dopolnjen Predlog Zakona o malem delu. Državni svet Republike Slovenije ugotavlja, da kljub spremembam posameznih členov, Dopolnjen Predlog Zakona vsebinsko ne vključuje splošnih pripomb sindikatov kot tudi ne splošnih in konkretnih pripomb študentskih organizacij, zato Državni svet opozarja, da naj jih predlagatelj kot tudi Državni zbor Republike Slovenije ob dokončnem sprejemanju zakona upoštevata. Državni svet Republike Slovenije je bil seznanjen z mnenjem delodajalcev k Predlogu Zakona, ki Predlog Zakona podpirajo, saj bodo lahko najemali delovno silo, sicer v omejenem obsegu, ko bodo imeli potrebe po povečanem obsegu dela. Strinjajo se tudi s plačevanjem obveznih prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno od malega dela. Za delodajalce je pomenilo delo študentov po obstoječem sistemu in obstoječem nižjem obdavčevanju nelojalno konkurenco, saj so predvsem v ruralnih področjih (v ostalih regijah se tega dela niso mogli posluževati, ker ni bilo študentov) delojemalci imeli možnost najemati poceni študentsko delovno silo in na trgu nastopati z nižjimi stroški in cenami, kar je povzročilo stečaj marsikaterega manjšega podjetja (čistilni servisi in drugi). Delodajalci ocenjujejo, da je pri posrednikih študentskega dela (študentskih servisih) neupravičeno prihajalo do velikih zaslužkov, veliko je bilo raznih zlorab študentskega dela, študentje so podaljševali svoj študentski staž, na napotnice študentov so delo opravljale tudi druge zaposlene osebe. Državni svet Republike Slovenije je bil seznanjen z mnenjem Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki ugotavlja, da je zakonska ureditev oblik dela, ki je občasne narave, s postavitvijo jasnega okvirja za opravljanje teh del nujen pogoj, da se na sicer neurejenem trgu dela vzpostavijo razmere, ki bodo po eni strani zagotavljale večjo stopnjo pravičnosti z izrinjanjem nelojalne konkurence, omogočale pa tudi takšen način najema delovne sile, kakršnega doslej ni bilo mogoče izvajati. Po mnenju komisije bodo učinki zakonskih rešitev, ki zmanjšujejo obseg dela in zaposlovanja na črno ter zagotavljajo v večji meri osnovne pravice iz socialnih zavarovanj, pozitivni. Ob strinjanju z rešitvami, ki jih vsebuje Predlog zakona pa je komisija opozorila na nekatere pomanjkljivosti, ki bi jih veljalo v zakonodajnem postopku odpraviti. Če se namreč lahko za rešitve, ki urejajo malo delo upokojencev in brezposelnih ugotovi, da so primerne, pa bi moral predlagatelj po mnenju članov komisije bolj prisluhniti potrebam in pripombam predstavnikov študentov predvsem v delu, ki določa omejevanje števila ur možnega dela. Komisija je mnenja, da bi morali povečati cenzus možnega dela študentom za opravljanje del, ki so v povezavi s konkretnim študijem posameznika. Državni svet Republike Slovenije je bil seznanjen z mnenjem Zveze društev upokojencev Slovenije, ki Predlog Zakona podpirajo, saj so vsi njihovi predlogi vključeni v Predlog Zakona, ker so s predlagateljem vseskozi sodelovali. S sprejemom zakona jim bo omogočeno aktivno staranje z možnostjo vključevanja in ostajanja na trgu dela, s čemer si bodo izboljšati tudi svoje materialno stanje. Ocenjujejo, da se bo s sprejemom predlaganega zakona zmanjšala siva ekonomija, povečali se bodo prilivi v socialne blagajne in odpravile se bodo nepravilnosti pri opravljanju dela na študentske napotnice preko študentskih servisov. Državni svet Republike Slovenije je bil seznanjen z mnenjem delojemalcev k Predlogu Zakona, ki sicer Predlog Zakona podpirajo v delu, ki zadeva študente in upokojence, čeprav ocenjujejo, da gre za dve različni interesni skupini in bi bilo zato bolje problematiko malega dela reševati v dveh ločenih zakonih. V celoti pa nasprotujejo predlaganim zakonskim rešitvam o ureditvah malega dela, ki zadevajo brezposelne. Brezposelne osebe, med katere se prišteva tudi mlade iskalce zaposlitve, ki so dokončali študije na srednjih, višjih in visokih šolah, potrebujejo stalne varne oblike zaposlitev v okviru delovnih razmerij za nedoločen čas. Vlada Republike Slovenije bi po mnenju sindikatov morala vse napore usmeriti v odpiranje novih delovnih mest in spodbujati delodajalce, da bi zaposlovali za nedoločen čas. Živimo v času, ko mladi iskalci zaposlitve sploh ne poznajo delovnega razmerja za nedoločen čas. Po številu zaposlitev mladih do 24. leta v začasnih oblikah dela je Slovenija vodilna v okviru Evrope. (Tako analize kažejo, da se 80 % žensk, ki iščejo prvo zaposlitev, zaposli v začasnih, skrajšanih oblikah dela.) Začasne oblike delovnega razmerja, med katere prištevamo tudi malo delo, so za delodajalce ugodnejše, saj so prispevki iz delovnega razmerja občutno nižji, (poleg tega pa jim ni potrebno plačevati prevozov na delo, malic, regresa, ni možnosti stavk). Nemčija in Avstrija, ki že desetletje poznata oblike zaposlovanja v okviru malega dela opozarjata, da znajo delodajalci izkoristiti veriženje malega dela in da bodo eno delovno mesto razbili na več malih del (tako veriženje obstaja zlasti v trgovini, kjer beležijo do 30% delovnih razmerij v okviru malega dela). V Nemčiji je približno 7 milijonov delavcev zaposlenih v malem delu, od tega pa jih samo 10 % preide v zaposlitve za nedoločen delovni čas. Delojemalci se zato upravičeno bojijo, da bo sprejem predlaganega zakona o malem delu pri nas vpeljal ameriške načine zaposlitev, kjer morajo osebe opravljati tudi po več malih del, da lahko preživijo. Zaposlovanje v okviru malega dela bo predvsem za brezposelne in iskalce prve zaposlitve pomenilo soočanje z revščino, saj gre v večini primerov za dela, ki so zelo nizko vrednotena. Državni svet Republike Slovenije poudarja, da Predlog Zakona, ki opredeljuje malo delo za študente, upokojence in brezposelne dejansko ni dovolj domiseln, saj gre za tri povsem različne skupine, ki imajo različne potrebe in interese na trgu dela. V tej skupnosti bodo dijaki in študentje na trgu nekonkurenčni, saj bodo upokojenci in brezposelni pred njimi v boljšem položaju zaradi delovnih izkušenj in večjega obsega prostega časa. Povsem se strinja s stališčem sindikatov, da bo pomenila uvedba zaposlovanja v okviru malega dela za brezposelne vstop v dolgotrajno revščino. Državni svet Republike Slovenije zato predlaga, da naj predlagatelj zakona pripombe delojemalcev in študentov ponovno prouči in oceni učinke predlaganega zakona tudi na drugih področjih (šolstvo, znanost, posamezne gospodarske panoge, v kontekstu razvojne vizije Slovenije, itd). Predlog Zakona bi vsi prizadeti (delojemalci, študentje, dijaki) lažje sprejeli, v kolikor bi sledil globalnemu razvoju naše družbe, ki mora po mnenju Državnega sveta Republike Slovenije temeljiti na močnem srednjem razredu in ne na peščici bogatih na eni strani in veliki večini revežev na drugi strani. Z jasno vizijo razvoja naše družbe bi postavili tudi jasne cilje razvoja kadrov s tem:
Predlagatelj bi zato moral najprej zagotoviti izobraževanje in kasneje tudi zaposlitev (trenutno približno 100.000 študentom in 80.000 dijakom) z ureditvijo sistema štipendiranja, pravic študentov, vezanih na študijski proces (priznavanje neformalnega izobraževanja itd.), organiziranosti visokega šolstva (dolžina stopenj, financiranje itd.) ter drugih vprašanj, vezanih na status študenta (zdravstveno zavarovanje itd.). Predlagatelj sicer podaljšuje uveljavitev obravnavanega Predloga Zakona s 1. 1. 2012, zaradi uvajanja evidenc in vzpostavitve sistema, vendar bi moral vzporedno postaviti in realizirati vse prej navedene cilje. V obravnavo bi moral posredovati nov Predlog Zakona o štipendiranju, saj je državnih štipendij premalo in so prenizke, izločiti bi morali študente, ki do njih niso upravičeni (premoženjski cenzus). Opredeliti bi bilo potrebno kadrovske štipendije, katerih sredstva ostajajo neizkoriščena zaradi nepovezanosti z študijskimi programi. Uvesti načelo stimulativnosti pri Zoisovih štipendijah. Zagotoviti bi bilo potrebno socialno pravičnejši sistem razdeljevanja štipendij, da bi bile štipendije dovolj visoke za kritje osnovnih življenjskih stroškov študentov. Istočasno s Predlogom obravnavanega Zakona je potrebno novelirati tudi Zakon o dohodnini (3. odstavek 113. člena - posebna osebna olajšava za študente), Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji in druge zakone in predpise, ki zadevajo študente in dijake. Državni svet Republike Slovenije nadalje ocenjuje, da bo Predlog Zakona močno povečal administrativne postopke pri zaposlovanju, ukinil bo obstoječe koncesionarje in zastavlja se vprašanje, če bo Zavod za zaposlovanje uspel izvesti zaposlovanje dijakov in študentov v takem obsegu, kot je to uspelo študentskim servisom. Predlog mnenja je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 8 pa jih bilo proti).
4. točka dnevnega reda:Predlog zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ z dne 3. 8. 2010. Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 10. 9. 2010 in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 10. 9. 2010 in na klop. Poročevalec Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Darko Fras je pojasnil stališče. V razpravi so sodelovali dr. Andrej Rus, prof.dr. Jože Mencinger, Rastislav Jože Reven, Bojan Papič. Na dileme iz razprave sta odgovorila dr. Patrick Vlačič, minister za promet in Mateja Duhovnik, predsednica uprave na Darsu d.d.. Obrazložitev je pojasnil Drago Ščernjavič. Odgovor je podala Mateja Duhovnik, predsednica uprave na Darsu d.d..
Po razpravi je predsednik dal na glasovanje mnenje k predlogu zakona: Državni svet Republike Slovenije je na 29. seji 15. 9. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k Predlogu zakona o Družbi za avtoceste Republike Slovenije(ZDARS-1) - prva obravnava Državni svet podpira predlog zakona. Za financiranje izvajanja osnovnega programa Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, ki se približuje sklepni fazi, je DARS v svojem imenu najemal kredite, za katere je bilo izdano poroštvo Republike Slovenije. Krediti DARS, ki so na dan 31. 12. 2009 znašali okoli 2,9 mrd evrov dolgoročnih posojil in 61.9 mio evrov kratkoročnih posojil, predstavljajo potencialni javni dolg. Ker se je konec leta 2009 izteklo prehodno obdobje Slovenskih računovodskih standardov, ki so omogočali vodenje sredstev v upravljanju, se morajo krediti, ki jih je DARS najemal v svojem imenu in za svoj račun, voditi v poslovnih knjigah države. Posledično to vpliva na povečanje javnega dolga, kljub temu, da to ni dolg države, temveč DARS-a. Prenos premoženja Republike Slovenije v upravljanju DARS v premoženjsko bilanco države bi lahko imel negativen vpliv na izpolnjevanje zahtev Pakta stabilnosti in rasti glede višine javnega dolga, zato Državni svet ocenjuje, da so predlagane rešitve o podelitvi časovno omejene stavbne pravice na infrastrukturo in v določenih primerih lastninske pravice na DARS, z vidika obvladovanja javnega dolga, ustrezne. Ker predlog zakona vsebuje tudi določbo o prepovedi obremenjevanja in razpolaganju z avtocestami in nepremičninami za vzdrževanje avtocest in za opravljanje spremljajočih dejavnosti, ki tudi ne morejo biti predmet stečajnega postopka ali izvršbe, Državni svet meni, da pravice države ali uporabnikov cest ne bodo okrnjene. V prvi fazi preoblikovanja bo družba DARS, katere ustanovitelj in delničar je Republika Slovenija, delovala v vlogi koncesionarja, saj je to pogoj za prenehanje izdajanja državnih poroštev. Kljub preoblikovanju razmerij med državo in DARS, napovedanih že v Slovenski izhodni strategiji 2010-2013, je Republika Slovenija zavezana izpolniti dosedanje obveznosti družbe DARS -a, če jih ta ne izpolni sama, saj bi bilo za umik dosedanjih poroštev države potrebno soglasje bank. Državni svet opozarja, da bo upravljanje dolga zelo odgovorno in zahtevno ter poudarja, da mora Vlada Republike Slovenije kot zastopnica države narediti vse, da bo DARS solventen, saj v nasprotnem primeru postane Republika Slovenija plačnik dosedanjega dolga. Vprašanje finančne zmožnosti DARS-a za poplačilo posojil bo še posebej izpostavljeno v obdobju med leti 2012 in 2021, ko bodo letne obveznosti servisiranja največje. Iz obrazložitve predloga zakona izhaja, da je zadnje leto odplačila zunanjega vira financiranja ob trenutni zadolžitvi leto 2037, pri čemer se bo moral DARS za dokončanje investicijskega programa dodatno zadolžiti. Državni svet ugotavlja, da DARS pričakuje vsaj delno poroštvo države za reprogramiranje že najetih kreditov, pri čemer projekcija reprogramiranja dolgov kaže, da bo DARS ob upoštevanju vseh spremenljivk v naslednjih 50 letih (do leta 2060) sposoben odplačati vse dolgove, vključujoč dodatno zadolževanje za dokončanje investicijskega programa, predvidenega po Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. DARS, ki bo sedaj prevzel določene dodatne obveznosti od države (npr. obnavljanje cest), bo upravljal in vzdrževal vse dosedanje avtocestne odseke, medtem ko bodo za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje novih avtocestnih odsekov koncesijo lahko pridobili tako DARS kot drugi pravni subjekti. DARS v prihodnje ne bo financiral oziroma se ne bo zadolževal za investicije v okviru gradnje t.i. necestninskih cest, ki ne sodijo v omrežje avtocest in hitrih cest, ampak se bodo financirale iz prihodkov od cestnine. Državni svet je bil seznanjen, da je Računsko sodišče ob revidiranju smotrnosti izvajanja in financiranja gradnje avtocest v Republiki Sloveniji v obdobju 2004 - 2007 ugotovilo, da DARS brez zakonskega pooblastila izvaja gradnjo glavnih in regionalnih cest, čeprav je za to pristojna država oziroma Ministrstvo za promet, s tem pa so se namenska sredstva za gradnjo avtocest uporabila v druge namene. Državni svet opozarja, da bo treba na podlagi tega stališča Računskega sodišča breme financiranja za izvajanje gradnje glavnih in regionalnih cest prenesti na državni proračun, hkrati pa ugotavlja, da so letni programi gradnje avtocest z vsemi obveznostmi veljavni, čeprav v povezavi z mnenjem Računskega sodišča nezakoniti. Poleg tega Državni svet tudi opozarja, da je cestnina, ki naj bi bila vir financiranja gradnje t.i. necestninskih cest, namenski vir financiranja gradnje avtocest in hitrih cest. V zvezi z davčnimi obveznostmi DARS-a Državni svet ugotavlja, da je DARS od leta 2004 dalje kot gospodarska družba zasebnega prava, ki gradi avtoceste v svojem imenu in za svoj račun, obračunaval vstopni DDV po Zakonu o davku na dodano vrednost, vračilo vstopnega DDV pa namenil za gradnjo avtocest. Državni svet poudarja, da je višina vračila vstopnega DDV od leta 2004 opredeljena v vseh vsakoletnih planih razvoja in obnavljanja avtocest, ki jih je sprejela Vlada v soglasju z Državnim zborom, kar pomeni, da so se ta sredstva namenjala za gradnjo avtocest ob vednosti Vlade in Državnega zbora ter Državnega sveta (preko obravnav letnih programov gradnje avtocest na pristojni komisiji). Ker si je po mnenju Računskega sodišča DARS v nasprotju s predpisi zagotovilo vračilo vstopnega DDV, se s predlagano rešitvijo v prehodni določbi 23. člena to vprašanje ureja. Državni svet ocenjuje, da je treba ponovno preučiti vsebino 24. člena, na podlagi katerega se stvarno pravna razmerja (lastninska pravica, stavbna pravica in stvarni vložek Republike Slovenije), ki se bodo vzpostavila šele z uveljavitvijo tega zakona, že upoštevajo pri pripravi letnega poročila in drugih računovodskih izkazov DARS ter pri vodenju poslovnih knjig države za celotno leto 2010 oziroma se upošteva lastništvo DARS na avtocestah od 1.1. 2010. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras. Predlog mnenja je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 12 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
Gradivo so svetniki prejeli s sklicem 8. 9. 2010 in na klop. Izhodišča je obravnavala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poročilo so svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 8. 9. 2010 in na klop. Izhodišča je predstavila Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poročevalec Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cvetko Zupančič je pojasnil stališče.
Predsednik je dal na glasovanje naslednje mnenje: Državni svet Republike Slovenije je na 29. seji 15. 9. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje
M N E N J E k Izhodiščem Slovenije za razpravo o skupni kmetijski politiki EU po letu 2013 Državni svet izhodišča podpira. Slovenija se v teh razpravah zavzema za stabilno financiranje do leta 2020 ter podpira ohranitev SKP v sedanji dvostebrni strukturi. Pridelava hrane je za Slovenijo strateško pomembna, zato v celoti tega področja ni možno prepustiti prostemu trgu. Kmetijstvo in proizvodnja hrane imata pomembno vlogo pri trajnostni rasti, saj kmetijstvo ob zagotavljanju preskrbe s hrano tudi bistveno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti, kulturne krajine in zaščiti naravnih virov. V okviru prioritete vključujoče rasti predstavljata kmetijstvo in proizvodnja hrane bistven del podeželskega gospodarstva, saj prispevata k ohranjanju prebivalstva in gospodarske dejavnosti na podeželju. Poleg tega je treba več pozornosti nameniti nadaljnji krepitvi znanja in spodbujanju inovacij, pospeševanju tehnoloških raziskav in razvoja ter njihovega prenosa v prakso, kar je pogoj za povečevanje dodane vrednosti in izboljševanja konkurenčnosti. Za Slovenijo je zelo pomembno tudi to, da bi imela v prihodnosti možnost reševati specifičnosti slovenskega kmetijstva, pri tem pa je zlasti pomemben živinorejski sektor. Slovenija je s svojo neugodno agrarno strukturo in omejenimi pogoji za kmetovanje v precej težjem položaju kot druge evropske države tudi ob pogajanjih za novo skupno kmetijsko politiko. Slovenija bo sledila cilju iskanja rešitev, ki bodo omogočile razvoj, v ta okvir pa spadajo tudi ustrezne finančne podpore, brez katerih bi bila kmetijska proizvodnja pri nas ogrožena. Ob zavzemanju za ohranitev pomoči na sedanji ravni pa je pomembno, da bodo podlaga za pogajanja o rešitvah nove SKP nacionalne strategije. Slovenija svojo strategijo šele dobiva. Sedaj je v javni razpravi osnutek resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva. V pogajanjih za novo SKP se bo Slovenija zavzemala za rešitve, ki bodo državam omogočale sprejemati ukrepe v specifičnih razmerah in ki bodo omogočale pridobivanje denarnih pomoči le tistim, ki se zares ukvarjajo s pridelovanjem hrane. Opazno je zlorabljanje ukrepa proizvodno nevezanih plačil, ki so v zadnjih letih uspavala domačo pridelavo in prispevala k zmanjšanju samooskrbe. Proizvodno nevezana plačila niso sporna, je pa narobe, če jih prejemajo ljudje drugih poklicev, ki ne pridelujejo hrane, ampak so le lastniki zemljišč. Državni svet opozarja, da bi izhodišča morala vsebovati tudi zaščito kmetijskih zemljišč, čeprav se zaveda, da je to vprašanje tudi prostorske politike. Odgovor zaščite in rešitve pa naj bi vsebovala novela zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bi ga naj Vlada sprejela v prvi polovici meseca septembra. Čeprav ima dokument nastavke v več področjih tudi za globalizacijo in podnebne spremembe, kjer se v poglavju o ukrepih govori o vzpostavitvi varnostne mreže, bi po mnenju državnih svetnikov izhodišča morala vsebovati tudi primere izrednih dogodkov (podnebne spremembe) v neki članici EU, sredstva za odpravljanje takih posledic pa bi morala biti zagotovljena iz sredstev EU. Državni svet izhodišča Slovenije za razpravo o skupni kmetijski politiki EU po letu 2013 podpira, saj ocenjuje, da bodo določene spremembe nedvomno nujne, kar je pogojeno s hitro spreminjajočim se okoljem (gospodarska in finančna kriza, globalizacija kmetijskih trgov, klimatske spremembe, rast povpraševanja po hrani, pričakovanja potrošnikov, trajnostni razvoj kmetijstva in podobno); bodoča SKP naj bi ustvarjala učinkovit okvir za izvajanje strateških ciljev razvoja kmetijstva v Sloveniji. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Cvetko Zupančič. Predlog mnenja je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 9 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
Predlog resolucije je objavljen v Poročevalcu DZ št. 89/2010 z dne 29. 6. 2010. Predlog resolucije je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 8. 9. 2010 in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 13.9.2010 in na klop. Resolucijo je predstavila dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo. Poročevalec Komisije za državno ureditev Bogomir Vnučec je pojasnil stališče. Predsednik je dal na glasovanje naslednje mnenje k predlogu resolucije: Državni svet Republike Slovenije je na 29. seji 15. 9. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje
M N E N J E k Predlogu resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025 (ReDPROSV25) Državni svet podpira Predlog resolucije. Državni svet Republike Slovenije poudarja pomen Resolucije o splošnem dolgoročnem programu opremljanja Slovenske vojske, ki naj bi začrtal smernice Slovenske obrambne politike do leta 2025. Predlog resolucije nadomešča obstoječo Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 89/04), ki je bila sprejeta pred vstopom Republike Slovenije v EU in NATO. Pomanjkljivosti veljavne resolucije so privedle do precejšnega razkoraka med kadrovskimi in finančnimi načrti ter dejansko doseženo stopnjo realizacije. Državni svet ugotavlja, da bodo obrambni izdatki Republike Slovenije dolgoročno usmerjeni v doseganje 2% BDP, pri čemer se dopušča možnost, da bi zaradi ekonomskih razmer in širših družbenih okoliščin, do realizacije te ambicije prišlo šele po letu 2025. Državni svet opozarja na dejstvo, da je bil dejanski obseg obrambnih izdatkov med letoma 2004 in 2009 bistveno nižji od predvidenega in je leta 2009 znašal 1,59% BDP. Prav tako je zaskrbljujoč podatek, da je bil obseg stalne sestave Slovenske vojske in obseg pogodbene rezerve bistveno manjši od načrtovanega. Predlog resolucije je v primerjavi z obstoječim dolgoročnim planom iz leta 2004 skrčil obseg Slovenske vojske iz 14.000 pripadnikov na predvidoma 10.000 pripadnikov. Državni svet izraža zaskrbljenost nad strukturo obrambnih izdatkov. V skladu s priporočili znotraj zavezništva, naj bi države namenile 50% obrambnih izdatkov za plače zaposlenih. V Republiki Sloveniji znaša ta delež kar 64%, v naslednjih petih letih pa je pričakovati, da se bo delež obrambnega proračuna namenjen plačam povečal na kar 70%, kar bi lahko kvarno vplivalo na infrastrukturo Slovenske vojske. Državni svet poudarja, da je zaradi pomembnosti področja in že sprejetih mednarodnih zavez, izrednega pomena, da so sprejete usmeritve Predloga resolucije finančno podprte in realizirane. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec.
Predlog mnenja je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 2 pa sta bila proti).
7. točka dnevnega reda: Predlog finančnega in kadrovskega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leti 2011 in 2012 Gradivo so svetniki prejeli na klop. Svetniki so na klop prejeli stališče Interesne skupine delodajalcev in Interesne skupine negospodarskih dejavnosti. Obrazložitev je podal sekretar Državnega sveta Marjan Maučec. V razpravi so sodelovali Bojan Papič, Jernej Verbič, dr. Zoltan Jan, mag. Blaž Kavčič.
Predsednik je dal na glasovanje naslednji predlog finačnega in kadrovskega načrta: Državni svet Republike Slovenije je na 29. seji, dne 15.9.2010, na podlagi 67. člena Poslovnika Državnega sveta (PoDS-1; Ur. l. RS, št. 70/2008 in 73/2009) na predlog kolegija Državnega sveta določil besedilo finančnega načrta Državnega sveta za leti 2011 - 2012 in besedilo kadrovskega načrta službe Državnega sveta za leti 2011 -2012. Predlog finančnega in kadrovskega načrta je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti). - - - Predsednik je zaključil 29. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje. |
|
| Povezane vsebine | |
 |
29. seja Državnega sveta Republike Slovenije |