Mnenje k Predlogu zakona o integriteti in preprečevanju korupcije

Državni svet Republike Slovenije je na 25. seji 7. 4. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) -  druga obravnava

Državni svet podpira predlog zakona.

Državni svet ugotavlja, da predlog zakona sledi potrebi po ureditvi družbenih vprašanj na področju preprečevanja korupcije na podlagi novih spoznanj in njenih pojavnih oblik ter ob zagotavljanju mednarodnih standardov. Državni svet podpira prizadevanja po pravni ureditvi in zagotavljanju ukrepov za odpravljanje pojavov korupcije in krepitev integritete.

Državni svet podpira namero predlagatelja v krepitvi delovanja pravne države in določitvi ukrepov in metod za krepitev integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in odpravljanje nasprotij interesov. 

Državni svet podpira prizadevanja za aktivno in usklajeno delovanje državnih organov, institucij civilne družbe, še posebej nevladnih organizacij in medijev pri preprečevanju korupcije. 

Državni svet ugotavlja, da je v predlogu predvideno, da bo funkcionarje Komisije za preprečevanje korupcije imenoval predsednik države na podlagi predloga seznama primernih kandidatov, ki ga bo pripravila izbirna komisija, ki jo bodo sestavljali imenovani člani Vlade, Komisije za nadzor javnih financ Državnega zbora, Računsko sodišče, Sodni svet, Uradniški svet.

Državni svet predlaga naslednje konkretne pripombe:

V drugem odstavku 9. člena se za drugo alinejo doda nova alineja, ki se glasi:

"- Komisija Državnega sveta za državno ureditev."

Obrazložitev: 
Po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (Uradni list RS, št. 49/92) je Komisija za opravljanje nalog po tem zakonu, ki jo je ustanovil Državni zbor, imela predsednika in štiri člane, ki jih je izvolil Državni zbor, dva člana pa je izvolil Državni svet.

Predlagana dopolnitev je v skladu s prizadevanji predlagatelja zakona po urejanju problema korupcije in krepitve integritete ob aktivnem in usklajenem delovanju državnih organov. 

Določba 24. člena predloga zakona določa prijavo neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja. Potrebno je razlikovati med neetičnim in nezakonitim ravnanjem. Praksa namreč kaže, da je lahko neko dejanje skrajno neetično, vendar ni nezakonito.

Državni svet meni, da bi kazalo razmisliti o bolj določni dikciji tretjega odstavka 26. člena, ki določa nezdružljivost opravljanja funkcije in izjeme:
"če opravljanje dejavnosti ne bi vplivalo ali dajalo videza, da vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje funkcije".
V povezavi z opredelitvijo "vpliva ali dajanja videza, da vpliva na zakonitost" 4. točke 34. člena bi morda kazalo natančneje opredeliti dikcijo, katere objektivna presoja je sedaj otežena. 

Predlog zakona v 47. členu določa vsebino načrta integritete, ki so ga dolžni državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni zavodi, javni gospodarski zavodi in javni skladi oblikovati in sprejeti načrt integritete ter o tem obvestiti komisijo. Državni svet opozarja, da se v lokalnih skupnostih razmere od občine do občine bistveno ne razlikujejo.

V izogib dodatnim birokratskim postopkom in stroškom priprave načrta integritete, Državni svet predlaga konkretno pripombo:

Tretji odstavek 47. člena se dopolni tako, da se glasi:
"Komisija usposablja osebe iz druge alineje prejšnjega odstavka brezplačno.
Komisija za preprečevanje korupcije v sodelovanju z Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije pripravi načrt integritete za vse lokalne skupnosti. Z načrtom integritete se obvezno seznani vse zaposlene.

Obrazložitev:
S tem bi okrepili dobro prakso sodelovanja med Komisijo za preprečevanje korupcije in lokalnimi skupnostmi, obenem pa v lokalnih skupnostih enovito postavili pravni temelj in seznanili vse zaposlene. Enovito bi lahko pripravili akte tudi za šole, vrtce, javne zavode.
Drugi odstavek 42. člena, določa pridobivanje podatkov o premoženjskem stanju zavezanca: "Podatke iz prejšnjega odstavka za zavezanca, ki jih lahko je možno pridobiti iz uradnih evidenc, pridobi komisija sama", je potrebno smiselno preoblikovati (lahko je možno). Za pridobivanje podatkov o premoženjskem stanju je  potrebno vzpostaviti tak sistem, da bo točno razvidno kdo, kdaj in katere podatke je zbiral.
Ponovno bi kazalo razmisliti o določbi četrtega odstavka 42. člena, po kateri lobist komisiji ni dolžan posredovati podatkov (podatki o premoženjskem stanju iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka člena). Državni svet meni, da zaveza, dolžnost lobistov po posredovanju podatkov (- funkciji oziroma delu, - delu, ki ga je opravljal pred nastopom funkcije, - drugih funkcijah oziroma dejavnostih, ki jih opravlja) ne bi nesorazmerno posegla v zasebnost lobista.
Državni svet predlaga, da se ponovno pretehta določbo 45. člena - nesorazmerno povečanje premoženja, po kateri so lobisti izvzeti in jim ni potrebno poročati komisiji v primeru, da se je premoženje zavezanca od zadnje prijave nesorazmerno povečalo.

Predlog zakona v 77. člena določa globo od 400 do 4000 za prekršek odgovorne osebe organa oziroma organizacije, ki v nasprotju s 47. členom tega zakona ne oblikuje in sprejme načrta integritete. V primeru morebitne skupne priprave načrta integritete (predlog Komisije za državno ureditev), je sankcija za neizpolnjevanje dolžnosti sprejema načrta integritete brezpredmetna.

Predlog zakona v VIII poglavju ureja lobiranje. Državni svet poudarja, da obstajajo različne prakse urejenosti lobiranja v različnih državah (ZDA, EU) in ob tem opozarja, da je po nekaterih ocenah lobiranje nižja stopnja od korupcije.

Določbe tretjega odstavka 56. člena onemogočajo lobiranje funkcionarjem pred potekom dveh let, odkar je potekla funkcija.  Državni svet predlaga konkretno pripombo:

56. člena se dopolni s 4. točko, ki se glasi:
"(4)  Funkcionarji političnih strank ne morejo opravljati dejavnosti lobiranja."

Obrazložitev:
Politične stranke predlagajo kandidate za opravljanje pomembnih funkcij (ministre, državne sekretarje itn.) in imajo neposreden vpliv in povezavo z njimi, zato je smiselno omejiti lobiranje tudi za funkcionarje političnih strank.

Državni svet pri obravnavi Predloga zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pogreša prvotno najavljene določbe o nezdružljivosti funkcije župana in poslanca.

Državni svet ponovno opozarja, da bi kazalo posvečati večjo pozornost skrbi za uporabo lastnega jezika, slovenskega jezika in v predlogih zakonov opustiti uporabo tujk (npr. določbe o tim. "revolving doors").

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec.