Predlog za sprejem avtentične razlage 1. točke prvega odstavka 49. člena zakona o avtorski in sorodnih pravicah

Državni svet Republike Slovenije je na 49. seji, dne 6. 12. 2006, obravnaval predlog državnega svetnika Jožeta Ilca za sprejem avtentične razlage 1. točke prvega odstavka 49. člena zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 44/06 - uradno prečiščeno besedilo) in na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) in na podlagi prvega odstavka 149. člena poslovnika državnega zbora Državni svet Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme avtentično razlago 1. točke prvega odstavka 49. člena zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 44/06 - uradno prečiščeno besedilo).

Skladno z drugim odstavkom 219. člena poslovnika državnega zbora bo kot predstavnik državnega sveta na sejah delovnih teles državnega zbora sodeloval državni svetnik Jože Ilc.

To besedilo v celoti nadomesti besedilo predloga za sprejem avtentične razlage z isto številko z dne 6.12.2006, katerega je državni svet že predložil v obravnavo državnemu zboru.

PREDLOG ZA SPREJEM AVTENTIČNE RAZLAGE PRVE TOČKE  PRVEGA ODSTAVKA
49. ČLENA ZAKONA O AVTORSKI IN SORODNIH PRAVICAH

I.   NASLOV ZAKONA

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-UPB2) (Ur. l. RS, št. 44/06 - uradno prečiščeno besedilo)

II.   NAVEDBA ČLENA, ZA KATEREGA SE PREDLAGA AVTENTIČNA RAZLAGA

Besedilo 49. člena zakona o avtorski in sorodnih pravicah se glasi:

"Pouk
49. člen  

(1) Za namene pouka je prosto:  

1. javno izvajanje objavljenih del v obliki neposrednega pouka;  
2. javno izvajanje objavljenih del na brezplačnih šolskih slovesnostih pod pogojem, da izvajalci ne prejmejo plačila;  
3. sekundarno radiodifuzno oddajanje RTV šolskih oddaj.  

(2) V primerih iz prejšnjega odstavka je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu."      

III.   RAZLOGI ZA AVTENTIČNO RAZLAGO

Avtorska pravica je pravica, ki pripada avtorju kot kreatorju intelektualnega dela. Osnovno pravilo je, da je avtorska pravica izključna. Pripada samo avtorju. V nadaljevanju te razlage zakon o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju: ZASP) avtorju podeljuje izključne pravice, tako moralne kot materialne avtorske pravice. Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo avtorskega dela.
Obstajajo izjeme od tega pravila, ki jih določa 4. oddelek ZASP. Navedeni zakonski oddelek tudi urejuje prosto uporabo. Prosta uporaba je dopustna za namene pouka, kot je zgoraj pojasnjeno in določeno v 49. členu ZASP.

Prosta uporaba je uporaba brez plačila nadomestila avtorju za uporabo avtorskega dela. Osnovno pravilo je, da se vse pravice tolmačijo v korist avtorja in da so izjeme le redkost. V dvomu se vedno tolmači v korist avtorja.
Ni nobenega dvoma, da je uporaba avtorskega dela za namene pouka po 49. členu ZASP prosta, kar drugače pomeni brezplačna.
Dogaja pa se, da se prosta uporaba za namene pouka tolmači na drugačen način kot ga predvideva ZASP. Pri tem imam v mislih zakon o knjižničarstvu (Ur. l. RS, št. 87/01). Po  2. členu knjižničarska dejavnost kot javna služba zajema med drugim tudi pridobivanje in izobraževanje uporabnikov. Po 16. členu zakona o knjižničarstvu splošne knjižnice izvajajo knjižnično dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju v naslednji vsebini:
Splošne knjižnice, ki izvajajo knjižnično dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju, zagotavljajo storitve tudi za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami.
Splošne knjižnice v okviru javne službe iz 2. člena tega zakona tudi:

• sodelujejo v vseživljenjskem izobraževanju,
• zbirajo, obdelujejo, varujejo in posredujejo domoznansko gradivo,
• zagotavljajo dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih,
• organizirajo posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,
• organizirajo posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami,
• organizirajo kulturne prireditve, ki so povezane z njihovo dejavnostjo.

Splošne knjižnice izvajajo v okviru svoje dejavnosti tudi literarne prireditve kot pravljične ure, literarni večeri, predstavitev knjig, ipd. Teh prireditev ni malo in presegajo število 10.000. Na navedenih literarnih prireditvah se javno izvajajo objavljena knjižna avtorska dela. Za javno izvajanje knjižnih avtorskih del avtorju pripadajo materialne avtorske pravice kot določa 26. člen ZASP, kar tudi pomeni, da avtorju pripada plačilo za uporabo javnega izvajanja avtorskega dela. Ni nobenega dvoma in spora, da je javno izvajanje avtorskega dela po 26. členu del avtorske materialne pravice in s tem tudi osnova za plačilo uporabe avtorskega dela.

Knjižnice odklanjajo plačilo za javno izvajanje avtorskih del, ki se predstavljajo na tako imenovanih literarnih prireditvah. Mnenje knjižnic je, da v skladu z zakonom o knjižničarstvu izvajajo biblio pedagoško delo in s tem spodbujajo bralno kulturo brezplačno. Knjižnice enačijo biblio pedagoško delo s poukom, ki je opredeljen v 49. členu ZASP. Smatrajo, da jim pripada prosta uporaba v skladu z 49. členom ZASP.

Literarne prireditve v knjižnicah se nikakor ne morejo enačiti s poukom. Vsebino ZASP se mora tolmačiti ozko. Vse vsebinske omejitve v breme avtorjev niso predmet poljubne razlage. Pouk, ki je opredeljen po 49. členu ZASP, ni predstavljanje avtorskih del po zakonu o knjižničarstvu. Pouk je tisto podajanje določene materije, ki pomeni organizirano in sistematično podajanje učne snovi v šoli. Šola je ustanova, ki v skladu z predpisi in vsebino poslanstva podaja učno snov, da obiskovalci pridobivajo določena znanja in uradno priznane stopnje izobrazbe. Šolsko dejavnost tako izvajajo pedagoške ustanove od osnovne šole naprej. Izključiti tudi ne moremo predšolske vzgoje, ki jo ravno tako lahko uvrstimo kot šolsko dejavnost z vidika proste uporabe avtorskega dela s stališča 49. člena ZASP.

Dejstvo je, da dejavnost knjižnic ne moremo izenačiti z vsebino pouka tako, kot ga določa ZASP in mednarodna konvencija o zaščiti avtorske pravice. Urad RS za intelektualno lastnino je podal svoje mnenje z dne 23. 11. 2005 št. 800-37/5. Po tem mnenju se dejavnost knjižnic, to se pravi biblio pedagoško delo, ne more enačiti s poukom. To pomeni, da knjižnice niso upravičene do proste uporabe avtorskih del po 49. členu ZASP.

V konkretnem primeru je nastal spor o vsebini 49. člena ZASP. Problem je, kaj ZASP smatra kot pouk. Uporaba avtorskega dela pri pouku je prosta uporaba, za katero avtorju ne pripada nadomestilo. To je izjema od splošnega pravila, da je avtor upravičen zahtevati plačilo za vsako uporabo avtorskega dela. Izjeme se morajo ozko tolmačiti. Smatram, da biblio pedagoško delo nikakor ni identično s poukom, ki je opredeljeno kot izobraževanje v okviru rednih institucij. Biblio pedagoško delo je ena od dejavnosti knjižnic po 2. členu zakona o knjižničarstvu. ZASP v ničemer ne dopušča knjižnicam prosto uporabo avtorskega dela.

IV.   PREDLOG BESEDILA AVTENTIČNE RAZLAGE 1. TOČKE PRVEGA ODSTAVKA 49. ČLENA

Na podlagi 152. člena Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02 in 60/04) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne ....  sprejel

AVTENTIČNO RAZLAGO

prve točke prvega odstavka 49. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-UPB2) (Uradni list RS, št.  44/06):

"Prva točka prvega odstavka 49. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah se razume tako, da se javno izvajanje objavljenih del v obliki neposrednega pouka v ustanovah, ki ne opravljajo šolske dejavnosti, ne šteje za prosto uporabo v smislu prve točke prvega odstavka 49. člena ZASP."