|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 30. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
30. seja Državnega sveta je bila v sredo, 13. 10. 2010 Predsednik je pričel 30. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Seja se je začela ob 13. in zaključila ob 15.55 uri. Opravičil se je:
Na sejo so bili vabljeni:
Seje so se udeležili:
O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja. * * * S sklicem 6. 10. 2010 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
Glede na to, da ni bilo predloga umik točke oz. za razširitev točke dnevnega reda, je predsednik predlagal v sprejem naslednji DNEVNI RED:
Predlagan dnevni red je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
1. točka dnevnega reda Odobritev zapisnika 29. redne seje in 21. ter 22. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije Osnutek zapisnika 29. seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 6. 10. 2010. Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje. Zapisnik 29. seje je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). Osnutek zapisnika 21. izredne seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 6. 10. 2010. Zapisnik 21. izredne seje je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). Osnutek zapisnika 22. izredne seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 6. 10. 2010. Zapisnik 22. izredne seje je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
2. točka dnevnega reda: Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov Po elektronski pošti 12. 10. 2010 in na klop so svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Draga Žure za podporo kandidature Mestne občine Maribor za evropsko prestolnico mladih v letu 2013. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p : Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji 13. 10. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval pobudo državnega svetnika Draga Žure za podporo kandidature Mestne občine Maribor za evropsko prestolnico mladih v letu 2013, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji S K L E P: Državni svet podpira pobudo državnega svetnika Draga Žure, da se podpre kandidaturo Mestne občine Maribor za evropsko prestolnico mladih v letu 2013 in predlaga, da se jo pošlje Mestni občini Maribor kot dopolnitev prijave, da dobi mesto Maribor naziv Evropske prestolnice mladih v letu 2013. Obrazložitev: Mestna občina Maribor (MOM) se je v juniju 2010 prijavila na poziv Evropskega mladinskega foruma za pridobitev naziva Evropska prestolnica mladih v letu 2013. Evropska prestolnica mladih predstavlja naziv, ki ga na podlagi poziva Evropski mladinski forum podeli izbranemu evropskemu mestu za obdobje enega leta. Mesto dobi s pridobljenim nazivom možnost in priložnost, da predstavi lokalnim, regionalnim, nacionalnim in evropskim institucijam raznolik program, s katerim mesto omogoča in spodbuja aktivno udeležbo mladih na vseh področjih družbenega življenja. Namen pobude podelitve naziva Evropska prestolnica mladih je spodbuditi mesta, da razvijajo nove ideje ter pripravijo in izvedejo inovativne projekte v zvezi z aktivno udeležbo mladih v družbi ter da skozi politike, ukrepe in aktivnosti, ki jih mesto izvaja, le ta predstavlja pozitiven zgled ter primer dobre prakse na področju aktivnega vključevanja mladih ostalim evropskim občinam. V letu 2010 se je na omenjeni poziv prijavilo 11 evropskih mest, med katerimi se je štirim uspelo uvrstiti v drugi krog ocenjevanja: Derry (Velika Britanija), Goes (Nizozemska), Kartlstad (Švedska) ter mestu Maribor. Omenjena štiri mesta imajo sedaj do 13. oktobra 2010 možnost dopolniti prijavo, v mesecu novembru 2010 pa bo komisija imenovala mesto, ki bo nosilka naziva Evropska prestolnica mladih v letu 2013. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Mestni občini Maribor, da pobudo uvrsti kot dopolnitev prijave, da dobi mesto Maribor naziv Evropske prestolnice mladih v letu 2013. - - - Po elektronski pošti 12. 10. 2010 in na klop so svetniki prejeli vprašanja Marijana Klemenca in predlog sklepa glede podjemnih pogodb za izvajanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe ter verske oskrbe v zdravstvenih ustanovah. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p : Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji 13. 10. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanja državnega svetnika Marijana Klemenca glede podjemnih pogodb za izvajanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe ter verske oskrbe v zdravstvenih ustanovah, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika Marijana Klemenca in predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanja preuči in na njih odgovori. Vprašanja državnega svetnika Marijana Klemenca se glasijo:
Obrazložitev: Glede na pomanjkanje zdravstvenih delavcev, je bila s sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi (ZZdrS-E) (Uradni list RS, št. 58/2008) dana zakonska možnost, da lahko javni zdravstveni zavod oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe, sklene za opravljanje zdravniške službe podjemno pogodbo ali drugo pogodbo civilnega prava z zdravnikom, zaposlenim pri tem javnem zdravstvenem zavodu oziroma drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, ne glede na to, za kakšen delovni čas je ta zdravnik zaposlen. To omogoča večini javnih zdravstvenih zavodov, da lahko izpeljejo letni program dela. Pri tem po informacijah v medijih prihaja v zdravstvenih ustanovah, zlasti bolnišnicah, do različnih višin plačila za enako vrsto storitev. V času umika soglasij za delo preko polnega delovnega časa ter v času stavke dela zaposlenih v javnem sektorju so bila pogajanja o višini urne postavke zelo aktualna. Tudi sporazum med Ministrstvom za zdravje in sindikatom Fides, ter sporazum med Ministrstvom za zdravje in Sindikatom delavcev v zdravstveni negi ter Sindikatom zdravstva in socialnega varstva ohranja možnost na področju zagotavljanja nemotenega delovanja rednega programa zdravstvene dejavnosti in dejavnosti v okviru 24-urnega zdravstvenega varstva. Kot določa ZZdrS-E, se v podjemni pogodbi ali drugi pogodbi civilnega prava stranki dogovorita za plačilo v odvisnosti od števila in vrste zdravstvenih storitev, v skladu z merili, ki jih določi Vlada Republike Slovenije. Cene dela so torej prepuščene pogajalskemu procesu med dvema strankama in so temu primerno najbrž lahko zelo različne. Ker je bilo v javnosti veliko govora o zaslužkih posameznikov, bi bilo primerno, da Ministrstvo za zdravje javnost seznani z dejanskimi vrednostmi izplačil za opravljene zdravstvene storitve po podjemnih pogodbah. Ker gre pri tem za javna sredstva oziroma sredstva zavarovancev, je nujno, da Ministrstvo za zdravje zagotovi pregleden, primerljiv, enakovreden ter učinkovit način oblikovanja cene dela po podjemih pogodbah, ki ne bo vodil do izkoriščanja prednostnega položaja nekaterih zdravstvenih ustanov ter ustvarjanja (pozitivne) nelojalne konkurence na podlagi določanja višje vrednosti plačila urne postavke v podjemnih pogodbah. Dodatno se zastavlja tudi vprašanje o številu sklenjenih podjemnih pogodb v zdravstvenih ustanovah na podlagi Pravilnika o organizaciji in izvajanju verske duhovne oskrbe v bolnišnicah in pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev (Uradni list RS, št. 100/2008), ki določa pogoje za uresničevanje pravice do ustrezne verske duhovne oskrbe v zdravstvenih ustanovah. Slednji namreč v drugem odstavku 7. člena prav tako določa, da zdravstvena ustanova zagotavlja versko duhovno oskrbo na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi z duhovnikom za polni ali skrajšani delovni čas oziroma na podlagi sklenjene podjemne pogodbe ali druge pogodbe civilnega prava. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) na njih v roku 30 dni odgovori. Sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Na klop so svetniki prejeli vprašanje Vincenca Otoničarja in predlog sklepa glede omejevanja dela novinarjev v hrvaškem Saboru. Vprašanje je obrazložil Vincenc Otoničar. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p : Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji 13. 10. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede omejevanja dela novinarjev v hrvaškem Saboru, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja se glasi: Kako bo Vlada Republike Slovenije ukrepala zaradi ustaljene prakse v hrvaškem Saboru glede omejevanja novinarskega dela slovenskim in tujim novinarjem? Ob zaslišanju nekdanjega hrvaškega premiera Iva Sanaderja pred preiskovalno komisijo hrvaškega Sabora dne 12. 10. 2010, so se v Saboru zopet odločili za nedemokratično potezo. Uradno akreditiranim slovenskim novinarjem ni bil dovoljen vstop v dvorano, kjer je potekalo zaslišanje nekdanjega premiera, poleg tega jim je bil onemogočen tudi vstop v stavbo Sabora. Gre za ustaljeno prakso hrvaškega Sabora, katero ocenjujemo kot poskus omejevanja novinarskega dela in svobode medijev. Način, ko se selektivno omogoča posameznim medijem, da obveščajo javnost o dogajanju v hrvaškem Saboru, je nesprejemljiv in diskriminatoren. Še posebej, ker je bil vstop onemogočen novinarjem iz tujine, dovoljeno pa je bilo delo le hrvaškim novinarjem. Vladi Republike Slovenije predlagamo, da o tem obvesti tudi pristojne institucije Evropske unije. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanj v roku 30 dni odgovori. - - - Po elektronski pošti 21. 9. 2010 in na klop so svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna v zvezi s spremembo zakonodaje, ki ureja dimnikarsko službo. Po elektronski pošti 7. 10. 2010 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zdravje na pobudo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance v zvezi z dopolnilnim prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem. 3. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ z dne 2. 7. 2010. Predlog zakona je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 13. 10. 2010 in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 13. 10. 2010 in na klop. Na klop so svetniki prejeli amandmaje Interesne skupine negospodarskih dejavnosti in amandma Interesne skupine delodajalcev k predlogu sklepa. Interesna skupina delodajalcev je na 33. seji, dne 13. 10. 2010, na podlagi 16. člena Poslovnika Državnega sveta, sprejela naslednje
S T A L I Š Č E k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C) - druga obravnava
Interesna skupina delodajalcev na podlagi 72. člena Poslovnika Državnega sveta k predlogu mnenja Državnega sveta k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi predlaga naslednji a m a n d m a : 1. Prvi odstavek predloga mnenja se spremeni tako, da se glasi: "Državni svet predloga zakona ne podpira." Predlog zakona dodatno odvzema možnost pooblaščencem predlagatelja, da lahko vložijo zemljiškoknjižni predlog. Država tudi prelaga svoje obveznosti na notarje, kar še dodatno podraži postopek. * * * Za poročevalca je bil določen vodja interesne skupine Borut Meh. Predsednik je dal na glasovanje amandmaje Interesne skupine negospodarskih dejavnosti k predlogu sklepa: Interesna skupina negospodarskih dejavnosti je na 39. seji, dne 13. 10. 2010, na podlagi 16. člena Poslovnika Državnega sveta, sprejela naslednje
S T A L I Š Č E k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C) - druga obravnava
Interesna skupina negospodarskih dejavnosti na podlagi 72. člena Poslovnika Državnega sveta k predlogu mnenja Državnega sveta k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi predlaga naslednje a m a n d m a j e: 1. Prvi odstavek predloga mnenja se spremeni tako, da se glasi: "Državni svet predloga zakona ne podpira." 2. Četrti odstavek predloga mnenja se spremeni tako, da se glasi: 3. Sedmi odstavek predloga mnenja se spremeni tako, da se glasi: * * * Za poročevalca je bil določen vodja interesne skupine Anton Peršak. Predstavnik predlagateljev zakona Boštjan Škrlec, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje je podal obrazložitev. Poročevalec Komisije za državno ureditev je pojasnil stališče. V razpravi so sodelovali Bogomir Vnučec, Anton Peršak, Borut Meh, Peter Vrisk, Milan Ozimič, prof.dr. Jože Mencinger, Rastislav Jože Reven, Mihael Jenčič, Rudi Cipot. Na dileme iz razprave je odgovoril Boštjan Škrlec, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje. Po razpravi je predsednik dal na glasovanje predlog mnenja skupaj s sprejetimi amandmaji:
M N E N J E k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C) - druga obravnava Državni svet predloga zakona ne podpira. Državni svet podpira prizadevanja za uveljavitev sistemskih, informacijskih in programskih rešitev, potrebnih za celovito informatizacijo zemljiške knjige in s tem povezanih procesov, ki bodo z vidika poenotenja in pospešitve postopka po načelu urejanja na enem mestu prispevali k racionalizaciji. V razpravi so državni svetniki poudarili, da novela zakona v 39. členu dodaja novi 125.a do 125.e člen. Obvezno elektronsko vlaganje pisanj opredeljuje 125.a člen in kot pooblaščenca predlagatelja predvideva notarja, odvetnika ali Državno pravobranilstvo. Državni svet predlaga, da se tretja točka dodanega 125.a člena spremeni tako, da bo lahko zemljiškoknjižni predlog vložila tudi občina ali vsak, ki ima pravni interes. Državni svet poudarja, da so občine do sedaj same urejale in pripravljale predloge za vpis lastninskih in drugih pravic v zemljiško knjigo in so dolžne imeti evidenco svojih nepremičnin. Državni svet opozarja, da je v nekaterih občinah tudi več sto predlogov za vpis v zemljiško knjigo letno (npr. v občini Semič 900) in da sedaj veljavni zakon v določbi 128. člena vsakemu, ki ima pravni interes, omogoča vložitev zemljiškoknjižnega predloga. Državni svetniki so opozorili, da lokalne skupnosti ne razpolagajo s finančnimi sredstvi, potrebnimi za pripravo predlogov vpisov v zemljiško knjigo s strani notarjev oz. odvetnikov in podpirajo stališče Združenja občin Slovenije. Ponovno bi kazalo razmisliti, morebiti v prehodnem obdobju, o pisnih vlaganjih zemljiškoknjižnih predlogov saj novela določa, da je pisni zemljiškoknjižni zahtevek dovoljen samo, če ga zemljiškoknjižno sodišče prejme po drugem odstavku 133. člena Zakona o zemljiški knjigi do vključno 14. novembra 2010 ter ostalih postopkih, opredeljenih v prehodnih in končnih določbah. Državni svet nasprotuje prenosu hrambe zemljiškoknjižnih listin s sodišč na notarje. Državni svet je v razpravi izpostavil, da za ne vpis v zemljiško knjigo ni predvidenih sankcij in so tudi zato ponekod zemljiškoknjižne zadeve neurejene. V skladu z novelo naj bi notar, oseba javnega zaupanja in varuh reda, poskrbel za ažurnost in natančnost postopka po sklenitvi posla. Državni svet opozarja, da naj bi bili po predlogu tehnični in drugi organizacijski pogoji za uvedbo novih informacijskih rešitev zagotovljeni 1. oktobra 2010 zato se zastavlja vprašanje o realnosti roka 15. november 2010, ko se bodo po predlogu začele uporabljati nove informacijske rešitve za poslovanje z zemljiškoknjižnimi predlogi udeležencev postopka in sodišča. Predlagatelj se je zavezal, da bo v zakonodajnem postopku z amandmaji v največji možni meri upošteval tako pripombe Združenja občin Slovenije in mnenje Državnega sveta. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec. Predlog mnenja skupaj s prejetimi amandmaji je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 3 pa so bili proti).
4. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ z dne 16. 7. 2010. Predlog zakona je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 13. 10. 2010 in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 13. 10. 2010 in na klop. Poročevalec Komisije za državno ureditev Bogomir Vnučec je pojasnil stališče. Ministrica za obrambo, dr. Ljubica Jelušič je podala obrazložitev. Predstavnik predlagateljev zakona Franco Juri, poslanec v Državnem zboru je podal obrazložitev. V razpravi sta sodelovala: prof.dr. Jože Mencinger, Rastislav Jože Reven. Na dileme iz razprave sta odgovorila Franco Juri, poslanec v Državnem zboru in ministrica za obrambo, dr. Ljubica Jelušič. Razpravjal je prof.dr. Jože Mencinger. Na dileme iz razprave je odgovorila dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo. Po razpravi je predsednik dal na glasovanje predlog mnenja: M N E N J E k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi (ZObr-E) - druga obravnava Državni svet ne podpira predloga zakona. Državni svet poudarja, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona obrambi ureja zelo pomembno področje. Dosedanje razprave v Državnem svetu iz tega področja so vedno potekale v smeri spoštovanja in konstruktivnosti ter s poudarkom na dimenziji domoljubja, varnosti, vzgoje in posredovanja v primeru naravnih nesreč. Slovenska vojska je v vseh pomenih del slovenske družbe in njenih državljanov. Strateški cilji naj bodo v skladu s kvaliteto življenja državljanov. Predlog novele zakona je lahko tudi poziv k razmisleku s širšega vidika globalizacije, kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov sprememb ter upoštevaje delovanje elitnih transnacionalnih blokov, vezanih na delovanje političnega sistema. Državni svet soglaša, da je v današnjem obdobju potrebno zagotoviti nuji po večjem sodelovanju in posvetovanju pri usmeritvah za operativno realizacijo strateških usmeritev. Komisija opozarja, da je konkretna presoja za realizacijo humanitarnih ali ekonomskih upravičenj v smeri področja delovanja obrambe v Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2011 in 2012. Državni svetniki soglašajo z namero Ministrstva za obrambo, da je potrebno poiskati celovite rešitve v okviru skupnih priprav sprememb in dopolnitev Zakona o obrambi. * * * Za poročevalca je bil določen predsednik komisije Bogomir Vnučec. Predlog mnenja je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 9 pa jih je bilo proti).
5. točka dnevnega reda: Petnajsto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2009 Poročilo je objavljeno v Poročevalcu DZ z dne 28. 7. 2010. Poročilo je obravnavala Komisija za državno ureditev skupaj s Komisijo za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Skupno mnenje komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 6. 10. 2010 in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 11. 10. 2010 in na klop. Predstavnica predlagateljev poročila dr. Zdenka Čebašek Travnik, Varuhinja človekovih pravic je podala obrazložitev. V razpravi sta sodelovala: Boris Šuštaršič, Jože Korže. Na dileme iz razprave je odgovorila dr. Zdenka Čebašek Travnik, Varuhinja človekovih pravic. Po odgovoru dr. Zdenke Čebašek Travnik je Boris Šuštaršič podal še kratko obrazložitev. Po razpravi je predsednik dal na glasovanje predlog mnenja: Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji 13. 10. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k Petnajstemu rednemu letnemu poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2009 Državni svet se je seznanil s Petnajstim rednim letnim poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2009 in ga soglasno podprl. Državni svet ugotavlja, da je Petnajsto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2009 pripravljeno zelo sistematično in pregledno, ter da so v njem zajeta vsa kritična dogajanja v naši družbi. Državni svet soglaša z ugotovitvijo Varuha človekovih pravic (v nadaljevanju Varuh), da se v naši družbi zaostrujejo problemi zlasti na področju socialnega in zdravstvenega varstva, ki pa jih izvršilna in zakonodajna oblast prepočasi ali pa jih sploh ne razrešujeta, zato se zastavljata ključni vprašanji, ali je Slovenija (še) socialna država oziroma v kakšnem obsegu uresničuje načelo pravne države. Številne spremembe čedalje več posameznikom otežujejo ali celo onemogočajo dostop do dobrin, ki naj bi jih socialna država zagotavljala vsem. Gre za več področij, med katerimi je najbolj izpostavljeno zdravstveno in socialno varstvo, zaposlovanje in izobraževanje, stanovanjska politika in pravosodje. Državni svet podpira opozorila Varuha ob prepočasni odzivnosti posameznih ministrstev, še posebno Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki nekatere vloge rešuje v roku enega, ki zadevajo socialne pomoči, kar je za osebe v socialnih stiskah nesprejemljivo. Po Zakonu o splošnem upravnem postopku bi morali te vloge razrešiti v 60 dneh. Tako se ugotavlja, da izvršilna in zakonodajna oblast ne spoštujeta institucijo Varuha in ne razrešujeta žgočih družbenih problemov, na katere Varuh opozarja že vrsto let. S tem, ko se državne institucije ne odzovejo na probleme, ki jih Varuh permanentno zasleduje in jih ne razrešujejo, pa se po mnenju Državnega sveta in Varuha upravičeno zastavlja vprašanje, ali je Slovenija sploh še socialna država. Po navedbah Varuha samo Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za zdravje tekoče odgovarjata in resno jemljeta Varuhova opozorila. V zadnjem letu je velik porast vlog na področju zdravstva in to zadev, ki se nanašajo na zdravstveno zavarovanje (bolniške, zdravila). Veliko pritožb je tudi v zvezi s komunikacijo zdravnikov do bolnikov in znotraj zdravstvenega osebja. Zdravniki in drugo zdravstveno osebje ni usposobljeno za medsebojno komunikacijo. Povečuje se tudi stopnja revščine, na kar pa Varuh opozarja že vrsto let. Državni svet soglaša z mnenjem Varuha, da ni potrebe po imenovanju posebnih varuhov, ki bi skrbeli za pravice določenih starostnih skupin, za osebe z določenimi težavami itd., podpira pa pobudo Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Republike Slovenije, da bi se v Sloveniji ponovno formiral Urad za invalide, v katerem bi delovali strokovnjaki, ki so zdaj zaposleni po raznih ministrstvih in drugih državnih uradih. Po sprejemu Zakona o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov pred dvema letoma bi morala Republika Slovenija organizirati poseben odbor, ki bi spremljal uresničevanje te konvencije in predlagal potrebne spremembe zakonodajni in izvršni veji oblasti ter pripravljal letna poročila. Republika Slovenija tega odbora ni ustanovila, zato bo morala civilna iniciativa v okviru invalidskih organizacij, po zgledu evropskih držav, pripraviti v skladu s Konvencijo, tako imenovano "senčno" poročilo o dogajanju v invalidskih organizacijah. Državni svet podpira tudi pobudo Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Republike Slovenije, da ta prične z Varuhom intenzivneje sodelovati in skupaj z njim pripravljati ustrezne zakonodajne in izvršilne predloge za hitrejše reševanje odprtih problemov in večjo integriteto invalidov v tekočo vladno politiko. Ob tem je bila dana tudi pripomba, da Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov ne deluje razvojno in da se z njegovo ustanovitvijo število zaposlenih invalidov ne povečuje. Državni svet nadalje opozarja, da je v obravnavanem poročilu še vedno prisotna dihotomija izrazov in hkratne uporabe invalidi in hendikepirani za isto skupino državljanov, na kar Državni svet Republike Slovenije izrecno opozarja že dve leti. V Sloveniji opažamo tudi izrazit problem prodora "hendikepa" in nekritičnega odziva nanj. Na tem področju beležimo izrazit ideološki rasizem do invalidov. Državni svet je dal tudi pobudo, da je potrebno tesnejše sodelovanje z Varuhom na področju skupne priprave predlogov zakonodajnih iniciativ za potrebne spremembe zakonskih in podzakonskih predpisov. Predlog mnenja je bil sprejet (2 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
6. točka dnevnega reda: Predlog Zakona o Nordijskem centru Planica Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ z dne 3. 8. 2010. Predlog zakona je obravnavala Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Mnenje komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 6. 10. 2010 in na klop. Dopolnjen Predlog Zakona so prejeli po elektronski pošti 11.10.2010. Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 11. 10. 2010 in na klop. Na klop so svetniki prejeli amandma Interesne skupine delodajalcev k predlogu sklepa. Predstavnik predlagateljev zakona Marko Rajšter, generalni direktor na Ministrstvu za šolstvo in šport, je podal obrazložitev. V razpravi sta sodelovala: dr. Zoltan Jan, Borut Meh. Na dileme iz razprave je odgovoril Marko Rajšter, generalni direktor na Ministrstvu za šolstvo in šport. Predsednik je dal na glasovanje amandma Interesne skupine delodajalcev k predlogu sklepa: Interesna skupina delodajalcev je na 33. seji, dne 13. 10. 2010, na podlagi 16. člena Poslovnika Državnega sveta, sprejela naslednje S T A L I Š Č E k Dopolnjenemu predlogu Zakona o Nordijskem centru Planica (ZNCP) - druga obravnava Interesna skupina delodajalcev na podlagi 72. člena Poslovnika Državnega sveta k predlogu mnenja Državnega sveta k Dopolnjenemu predlogu Zakona o Nordijskem centru Planica (ZNCP) - druga obravnava predlaga naslednji a m a n d m a : 1. V predlogu mnenja se doda nov odstavek, ki glasi: "10. člen Dopolnjenega predloga Zakona se črta". Vsebina 10. člena ne sodi v predlog zakona. Predlagana rešitev oddaje in najema premoženja v NC Planica ne predvideva časovne omejitve najema, prav tako pa ni predvidena tudi participacija države pri morebitnem dobičku prireditve. * * * Za poročevalca je bil določen vodja interesne skupine Borut Meh. Predlagan amandma je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 12 jih je glasovalo za, 5 pa jih je bilo proti). Predsednik je dal na glasovanje predlog mnenja skupaj s sprejetim amandmajem: Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji 13. 10. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k Dopolnjenemu predlogu Zakona o Nordijskem centru Planica (ZNCP) - druga obravnava Državni svet navedeni dopolnjeni predlog zakona podpira. Državni svet ugotavlja, da projekt Nordijskega centra Planica (NC Planica) potrebuje zakonsko ureditev na področju športa, ker je projekt izjemnega pomena tako z vidika promocije države kot tudi gospodarskega razvoja tega območja. Z odkupom glavnine zemljišč v letu 2008 si je Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za šolstvo in šport naložilo odgovornost, da prepreči dokončen propad Planice in ji z začeto investicijo v izgradnjo elitnega nordijskega športnega centra povrne sloves pomembne prepoznavne blagovne znamke doma in po svetu. Državni svet je le opozoril, da se z novim poimenovanjem v nordijski center zamegli prepoznavnost te uveljavljene blagovne znamke. Državni svet je v razpravi podprl predlagane zakonske rešitve, predvsem opredelitev ožjega območja NC Planica, namenjenega za izvajanje dejavnosti nordijskih smučarskih disciplin kot tudi upravljanja, ki ga izvaja že ustanovljeni Zavod za šport Republike Slovenije Planica kot javno službo. Državni svet meni, da je treba odkupiti preostali delež nepremičnin oz. zemljišč, ker je država že zdaj večinska lastnica le-teh na ožjem področju NC Planica, vendar mora za dejansko izgradnjo tega projekta imeti 100% lastništvo zaradi nemotenega poteka pri izvedbi investicije. Iz tega razloga predlog zakona predvideva kot skrajni ukrep tudi razlastitveni postopek na ožjem območju NC Planica zaradi velikega števila solastnikov posameznih nepremičnin in nesorazmernosti med njihovim interesom in državo, ki zasleduje javno korist. Državni svet ugotavlja, da Dopolnjeni predlog Zakona o NC Planica vsebuje amandma (16. člen - razlastitev), v katerem je podana rešitev, da se za namen gradnje NC Planica na ožjem območju nepremičnine razlastijo v javno korist, ki je izkazana v primeru, da je gradnja predvidena v občinskem prostorskem izvedbenem aktu. Državni svet meni, da se vsebina 10. člena črta, ker ne sodi v dopolnjen predlog zakona. Predlagana rešitev oddaje in najema premoženja v NC Planica ne predvideva časovne omejitve najema, prav tako pa ni predvidena tudi participacija Zavoda za šport RS Planica pri morebitnem dobičku prireditve. Državni svet ima pomislek, ali je ocena finančnih sredstev v dopolnjenem predlogu zakona (Vlada Republike Slovenije je glavnino odkupila že v letu 2008) za odkup preostalega deleža zemljišč realna v predvideni višini proračunskih sredstev 600.000 EUR. Predlog mnenja skupaj s prejetim amandmajem je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
7. točka dnevnega reda: Predlog resolucije o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije Predlog resolucije je objavljen v Poročevalcu DZ z dne 28. 7. 2010. Predlog resolucije je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Mnenje komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 6. 10. 2010 in na klop. Poročilo Odbora Državnega zbora za promet z dopolnjenim predlogom resolucije so prejeli po elektronski pošti 11. 10. 2010. Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 11. 10. 2010 in na klop. Na klop so svetniki prejeli amandma Interesne skupine negospodarskih dejavnosti k predlogu sklepa. Predstavnik predlagateljev zakona dr. Janez Požar, generalni direktor Direktorata za pomorstvo na Ministrstvu za promet, je podal obrazložitev. V razpravi je sodeloval: dr. Zoltan Jan. Na dileme iz razprave je odgovoril dr. Janez Požar, generalni direktor Direktorata za pomorstvo na Ministrstvu za promet. Nato je še v razpravi sodeloval: prof. dr. Janvit Golob. Odgovor je podal dr. Janez Požar, generalni direktor Direktorata za pomorstvo na Ministrstvu za promet. Po končani razpravi je predsednik dal na glasovanje amandma Interesne skupine negospodarskih dejavnosti k predlogu sklepa: Interesna skupina negospodarskih dejavnosti je na 39. seji, dne 13. 10. 2010, na podlagi 16. člena Poslovnika Državnega sveta, sprejela naslednje S T A L I Š Č E k Dopolnjenemu predlogu resolucije o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije (ReNPRP ) - enofazni postopek Interesna skupina negospodarskih dejavnosti na podlagi 72. člena Poslovnika Državnega sveta k predlogu mnenja Državnega sveta k Dopolnjenemu predlogu resolucije o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije (ReNPRP) predlaga naslednji a m a n d m a: Črta se 11. odstavek predloga mnenja Državnega sveta, ki se glasi: "Glede na nezadovoljivo socialno in zdravstveno varnost pomorščakov, katerih delo je zahtevno in odgovorno, Državni svet podpira prizadevanja predlagatelja, da bi se sredstva za poravnanje stroškov zdravstvenih in socialnih prispevkov 300 pomorščakov krila iz državnega proračuna". Obrazložitev: Interesna skupina negospodarskih dejavnosti meni, da se s predlogom za kritje stroškov zdravstvenih in socialnih prispevkov pomorščakov iz državnega proračuna vzpostavlja neke vrste diskriminatorno stanje. Obstaja namreč veliko panog, v katerih so zaposleni v prav tako težkem ali še težjem položaju, vendar ne bodo deležni istih pravic. Interesna skupina meni, da za uvedbo predlaganega ukrepa ne zadošča zgolj argument o nezmožnosti izterjave plačila socialnih prispevkov s strani zaposlenih zaradi posebnih okoliščin zaposlitve. * * * Za poročevalca je bil določen vodja interesne skupine Anton Peršak. Predlagan amandma je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti). Predsednik je dal na glasovanje predlog mnenja skupaj s sprejetim amandmajem: Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji 13. 10. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje
M N E N J E k Dopolnjenemu predlogu resolucije o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije (ReNPRP ) - enofazni postopek Državni svet podpira Dopolnjen predlog resolucije. Državni svet je bil seznanjen, da je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na 56. seji, dne 22. 9. 2010, podprla Predlog resolucije o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije ter sprejela mnenje, ki je bilo posredovano Odboru Državnega zbora za promet, ki je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravil Dopolnjen predlog resolucije. Iz poročila Odbora Državnega zbora za promet k Predlogu resolucije o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije je razvidno, da se je navedeno matično delovno telo Državnega zbora seznanilo z mnenjem Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki k Predlogu resolucije ni podala konkretnih pripomb. Matično delovno telo Državnega zbora je s sprejetimi amandmaji upošteval mnenje Zakonodajno pravne službe Državnega zbora. Državni svet poudarja, da smo Slovenci pomorski narod in zato potrebujemo strateški dokument, ki bo zagotovil možnosti trajnostnega in celostnega razvoja pomorstva oziroma bo uspel uravnotežiti interese gospodarstva in varovanje morskega okolja ter pričakovanja lokalnega okolja. Državni svet ugotavlja, da je Resolucija o Strategiji za Jadran (Ur. l. RS, št. 106/09) omenjena v 15. poglavju (Varovanje morskega okolja, ekologija) kot eden izmed dokumentov, ki urejajo posamezne vidike varovanja morja, ni pa naveden med dokumenti, ki so bili upoštevani pri pripravi nacionalnega programa. Čeprav se Državni svet zaveda, da je pomorstvo hitro se spreminjajoča gospodarska panoga, pa bi po njenem mnenju bilo primerno opredeliti časovno obdobje veljavnosti nacionalnega programa razvoja pomorstva. Državni svet ob predvidenih proračunskih sredstvih za posamezne ukrepe pričakuje, da bodo ta sredstva, kljub sedanji gospodarski situaciji in varčevalnim ukrepom, zagotovljena, ker ukrepi v nasprotnem primeru ne bodo realizirani. Resolucija v sklopu prostorskega načrtovanja oziroma urejanja obalnega prostora predstavlja postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni javni promet Koper. Državni svet ugotavlja, da se predvideva sprejem navedenega državnega prostorskega načrta še v letu 2010, vendar se datum njegovega sprejema odmika zaradi zahtev po dodatni dokumentaciji Italijanske republike, ki v skladu z Espoo konvencijo sodeluje v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Državni svet pričakuje, da bo državni prostorski načrt za celovito prostorsko ureditev koprskega pristanišča sprejet čim prej, saj bo načrtovano povečanje kapacitet pristaniške infrastrukture, npr. izgradnja tretjega pomola, prispevalo k povečanju zmogljivosti pretovora v koprskem pristanišču. V povezavi z morebitno delitvijo Mestne občine Koper na dve občini, se Državnemu svetu postavlja vprašanje vpliva take delitve na načrtovano prostorsko širitev pristanišča in s tem nadaljnje razvojne usmeritve Luke Koper, d. d. Državni svet se strinja s predlagateljem resolucije, da bo Luka Koper v okviru pomorskih avtocest dobilo težo le ob primerni povezavi z evropsko prometno infrastrukturo, pri tem pa je ključnega pomena pravočasna izgradnja drugega železniškega tira Koper - Divača, ki je v povezavi z izgradnjo tretjega pomola tudi v interesu ladjarjev. Ob napovedani reviziji vseevropskih koridorjev Državni svet poudarja, da mora Slovenija storiti vse, da popravki V. koridorja ne bi posegli v začrtano železniško traso skozi Slovenijo in s tem negativno vplivali na uresničevanje strateških usmeritev Luke Koper in Slovenije kot pomorske države. Ker gre v primeru pomorstva za veščine, je po mnenju Državnega sveta drugačen pristop na področju izobraževanja od uveljavljene ureditve ustrezen, poleg tega lahko predstavlja tak pristop pomemben dejavnik, da bo postal pomorski poklic privlačnejši. Mladi bi po dveh letih fakultetnega študija pridobili potrdilo po konvenciji STCW, ki je podlaga za pridobitev licence za zaposlitev na ladji. V povezavi z dejstvom, da pomorščaki po približno sedmih do desetih letih zapustijo ladje in so prepuščeni sami sebi, je dobro, da se pomorščaki, ki ne želijo več pluti, usmerjeno izobražujejo in usposobijo za delo v pomorskem gospodarstvu. Državni svet tudi podpira skupen projekt Primorske gospodarske zbornice, Luke Koper, d.d. in Mestne občine Koper, ki načrtujejo izgradnjo mednarodnega pomorskega potniškega terminala v Kopru za promet velikih potniških ladij, saj ima lahko v povezavi z dobro logistično povezavo s turističnimi kraji po vsej Sloveniji velik vpliv na nadaljnji razvoj turizma kot pomembne slovenske gospodarske panoge. Grozdenje na področju ladijskih komponent in malih plovilih že deluje, medtem ko se želi ustvariti pogoje za pomorske grozde še na področju pomorskih veščin in znanja. Ob sedanji veliki razdrobljenosti delovnih mest na tem področju Državni svet pričakuje, da bo nacionalni program pripomogel k povezovanju inovativnih podjetij, ki izdelujejo proizvode za potrebe pomorstva, ter ustvarjanju novih delovnih mest z večjo dodano vrednostjo. Zaradi lažjega sodelovanja Ministrstva za promet, v katerega delovno področje sodi Luka Koper, z ostalimi resorji, Državni svet podpira ustanovitev medresorske delovne skupine za spremljanje izvajanja nacionalnega programa. * * * Za poročevalca na seji Državnega sveta je bil določen predsednik Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Darko Fras. Predlog mnenja skupaj s prejetim amandmajem je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Predsednik je zaključil 30. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje.
|
|
| Povezane vsebine | |
 |
30. seja Državnega sveta Republike Slovenije |