Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Vprašanje Marijana Klemenca v zvezi z nevzdržnimi pogoji za bolnike, ki prejemajo kemoterapijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani |
|
Državni svet Republike Slovenije je na 18. seji 16. 9. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca v zvezi z nevzdržnimi pogoji za bolnike, ki prejemajo kemoterapijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca in predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca se glasi: Kako je mogoče, da se kljub novo zgrajenemu objektu Onkološkega inštituta kemoterapija še vedno izvaja v nečloveških pogojih v stari stavbi Onkološkega inštituta?
Obrazložitev: Stavba novega Onkološkega inštituta je bila simbolično predana v uporabo 25. oktobra 2007 in bila ob tem predstavljena kot nujno potreben nov sodoben objekt, ki so ga onkološki bolniki že dolgo pričakovali. Kljub temu se v praksi kemoterapija še vedno izvaja v stari stavbi (na C oddelku), kjer so pogoji za bolnike nevzdržni. Kemoterapiji je namenjena soba velikosti približno dveh bolnišničnih sob, opremljena z okoli 20 posteljami in stoli, na katerih ležijo bolniki, medtem ko prejemajo kemoterapijo. V istem prostoru se torej naenkrat nahaja najmanj 20 na smrt bolnih ljudi, če iz štetja izključimo svojce, ki so lahko navzoči ob bolnikih, če je slednjim tako lažje. Pri tem je prekomerno obremenjeno tudi medicinsko osebje, ki se pod popolnoma neprimernimi delovnimi pogoji trudi po nadčloveških močeh, saj morajo budno paziti na vsakega od pacientov, saj jim morajo pravočasno zamenjati tekočine, ki tečejo v njihove žile. Še zlasti v poletnem času, ko so zunanje temperature izredno visoke, so v sobi, ki nima klime, razmere nevzdržne. Nekaterim bolnikom je slabo in bruhajo, zato je zrak v sobi neznosen. Prostori v katerih se izvaja kemoterapija so stari, dotrajani in za to vrsto zdravljenja popolnoma neprimerni. Že sam postopek zdravljenja in njegove posledice so za bolnika utrujajoče, nevzdržne razmere med postopkom pa situacijo še poslabšajo. Pri tem se je potrebno zavedati, da bolniki na kemoterapijo prihajajo iz cele Slovenije in da jih večino po terapiji čaka še naporna pot domov. Leta 2008 sprejeti Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list št. 15/2008) med glavnimi načeli pri uresničevanju pravic pacientov v 3. členu navaja spoštovanje vsakogar kot človeka, pri čemer zgoraj opisane nevzdržne razmere resnično ne ustrezajo tem zavezam. Med sklopi pacientovih pravic iz II. poglavja istega zakona so med drugimi navedene tudi:
Ob upoštevanju na začetku teksta navedenih dejstev je nesporno, da so vse zakonske pravice v opisanem primeru izvajanja kemoterapije vsaj deloma, če že ne v celoti kršene, kar postavlja pod vprašaj tako spoštovanje določil zakona kot tudi osnovnih etičnih standardov. Glede na to, da se v neposredni bližini stare stavbe nahaja popolnoma nova stavba Onkološkega inštituta, je resnično težko razumeti, da ni mogoče v tej prostorni, novi, klimatizirani stavbi predvideti in zagotoviti primernega prostora za ljudi, za katere je kemoterapija življenjsko potrebna in ki so primorani sprejemati nečloveške pogoje zdravljenja, ker preprosto nimajo druge izbire. Postopek kemoterapije je za bolnika že sam po sebi boleč, zato bi ustrezni pogoji in zagotavljanje pravice do zasebnosti v času izvajanja postopka bolniku vsaj deloma olajšali trpljenje. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanj v roku 30 dni odgovori. |