|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 8. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|||||||
|
Seja je bila v sredo, 11. junija 2008.
Predsednik je pričel 8. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51.a člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Seja se je začela ob 13.05 in se zaključila ob 16.26 uri. Opravičili so se:
* * * Na sejo so bili vabljeni:
- - - Seje so se udeležili:
* * * O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr. med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo. * * * S sklicem 29. 5. 2008 so državna svetnica in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
RAZŠIRITEV Predsednik je predlagal, da se dnevni red seje razširi s točko
Predlog za razširitev je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti niti se glasovanja ni vzdržal). RAZŠIRITEV Predsednik je na predlog Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance predlagal, da se dnevni red razširi s točko
Predlog za razširitev je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, nihče ni glasoval proti niti se glasovanja ni vzdržal).
DNEVNI RED Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:
Predlagan dnevni red je bil sprejet. 29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 33 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti niti se glasovanja ni vzdržal).
Osnutek zapisnika 7. seje Državnega sveta ste prejeli z elektronsko pošto 26. 5. 2008. Predsednik je ugotovil, da na podlagi tretjega odstavka 72. člena Poslovnika ni prejel pisnih pripomb na zapisnik 7. seje in predlagal, da o njem glasujejo. Zapisnik 7. seje Državnega sveta je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
* * *
Po elektronski pošti 9. 6. 2008 in na klop so prejeli pobudo državnega svetnika dr. Zoltana Jana za takojšnjo prodajo oz. neodplačni prenos lastninske pravice praznih stanovanj, ki niso predvidena za dodelitev pripadnikom stalne sestave Slovenske vojske in za zagotovitev prioritetnega, aktivnega in učinkovitega pristopa k realizaciji programa gospodarjenja s premoženjem Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 9. 6. 2008 in na klop. Pobudo je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije ste prejeli po elektronski pošti 9. 6. 2008 in na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 8. seji 11. 6. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval pobudo državnega svetnika dr. Zoltana Jana za takojšnjo prodajo oz. neodplačni prenos lastninske pravice praznih stanovanj, ki niso predvidena za dodelitev pripadnikom stalne sestave Slovenske vojske in za zagotovitev prioritetnega, aktivnega in učinkovitega pristopa k realizaciji programa gospodarjenja s premoženjem in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo in predlaga Ministrstvu za obrambo in Ministrstvu za okolje in prostor, naj poskrbita, da bodo čim prej prodana oz. prenesena kot neodplačne lastninske pravice praznih stanovanj, ki niso predvidena za dodelitev pripadnikom stalne sestave Slovenske vojske in zagotovita prioriteten, aktiven in učinkovit pristop k realizaciji programa gospodarjenja s premoženjem. Obrazložitev: Državni svet je na 4. seji 20. 2. 2008 sprejel sklep, s katerim je podprl vprašanje o stanovanjih, ki so bila v lasti JLA. Vlada Republike Slovenije je 25. 3. 2008 posredovala odgovor na navedeno vprašanje. Po več kot desetih letih je še vedno preko 79 stanovanjskih in drugih objektov, ki niso v funkciji in propadajo. Z morebitnim najemom ali odprodajo bi rešili prav toliko stanovanjskih problemov družin in preprečili še večjo gospodarsko škodo. Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin določa, da je treba stvarno premoženje države, ki ga upravljavec trajno ne potrebuje za opravljanje svojih nalog, prodati oz. urediti z neodplačnih prenosov lastninske pravice, skladno z zakonom. Hkrati zakon določa, da je treba postopke ravnanja s stvarnim premoženjem voditi učinkovito, s čim manjšimi stroški in na podlagi metod, ki omogočajo najugodnejše rezultate za državo. Da bi se preprečila še večja škoda, je potrebno zagotoviti tako ravnanje. Gospodarno ravnanje z državnim premoženjem bi terjalo takojšno prodajo praznih in propadajočih stanovanj. Tako - gospodarno ravnanje pa bi tudi delno rešilo čedalje bolj perečo stanovanjsko problematiko v Sloveniji. Državni svet se zavzema za aktivno in učinkovito gospodarjenje tako s stanovanjskim fondom kakor tudi z ostalimi objekti in nepremičninami v skladu z zakonom. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za obrambo in Ministrstvu za okolje in prostor, da pobudo preuči in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) nanjo v roku 30 dni odgovorita.
Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Po elektronski pošti 9. 6. 2008 in na klop so prejeli pobudo državnega svetnika Antona Peršaka v zvezi s ceno pitne vode. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 9. 6. 2008 in na klop. Gospod Anton Peršak je podal obrazložitev pobude. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 8. seji 11. 6. 2008 v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval pobudo državnega svetnika Antona Peršaka v zvezi z določanjem cene pitne vode in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB) sprejel naslednji S K L E P : Vlada, Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za gospodarstvo naj ob pripravi predpisov o določanju cen komunalnih storitev in cene pitne vode preučijo možnosti in uvedejo načelo progresivne cene pitne vode glede na porabo v gospodinjstvih in industriji ter možnosti vzpostavitve mehanizma, ki bo omogočil diferenciacijo cene glede na vrsto rabe pitne vode za ljudi in za proizvodnjo oziroma različne uporabnike pitne vode. Zdrava pitna voda postaja ogrožena in hkrati najbolj pomembna dobrina oziroma, kot je včasih mogoče slišati, »nafta prihodnosti«. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo viri čiste pitne vode po vsej verjetnosti eden glavnih vzrokov za mednarodne konflikte in celo nove osvajalne vojne. Slovenija še razpolaga z zadostnimi količinami primerne pitne vode, vendar je znano, da je vse več virov že onesnaženih, in da tudi raven podtalnice na mnogih vodonosnih območjih pada. Po drugi strani pa je mogoče opaziti, da s pitno vodo še vedno dokaj malomarno ravnamo. V mnogih naseljih je ob sobotah opaziti množično pranje avtomobilov po ulicah z vodo iz vodovodov. Pogosto je tudi videti, da ljudje zalivajo vrtove s pitno vodo celo v neposredni bližini vodnatih jarkov ali potokov. V mnogih tovarnah in delavnicah, v katerih potrebujejo veliko vode, še vedno niso uvedli sistemov za reciklažo, temveč uporabljajo za opravljanje svoje dejavnosti (npr. pralnica) vodo iz vodovoda itd. Smiselno je torej pristopiti k stopnjevanju cene pitne vode tako za gospodinjstva kakor tudi za industrijo in druge uporabnike pitne vode glede na višino porabe. S strokovno analizo in na podlagi posnetka stanja bi morali narediti izračun, kolikšna poraba, npr. glede na število članov gospodinjstva, je primerna (morda 7, morda 8, morda 9 m3 na člana gospodinjstva mesečno ipd.) in za izračunano primerno količino na osebo določiti ustrezno ceno, ki pa mora biti tudi odvisna od dolžine in razvejanosti vodovoda, števila porabnikov vode iz vodovoda, ipd, saj so pogoji pridobivanja pitne vode v Sloveniji različni. Za višjo porabo na člana gospodinjstva pa bilo treba določiti nekoliko višjo ceno (npr. za 10 % višjo porabo za 5 % višjo ceno za m3 vode itn.). Predlagatelji bodo gotovo naleteli na negodovanje dela prebivalstva, vendar gotovo tudi na odobravanje drugega, bolj osveščenega dela. V vsakem primeru pa je nujno potrebno začeti razmišljati o tem, kako preprečevati pretirano izkoriščanje naravnih virov vsaj za namene, ki tega nikakor ne opravičujejo. Naj v prid tej trditvi navedemo ugotovitev, da je npr. na območju Mengeškega polja v manj kot dvajsetih letih raven podtalnice, ki jo pijejo občani občin Domžale, Trzin in Mengeš, že znatno upadla; po nekaterih ugotovitvah, vsaj za meter ali celo dva. Državni svet ugotavlja, da na Ministrstvu za okolje in prostor že razmišljajo v smeri določanja progresivne cene pitne vode glede na porabo, kar je tudi praksa večine evropskih držav, hkrati pa ugotavlja, da je treba v primeru industrijskih obratov upoštevati, da gre za drugačen način oskrbe z vodo kot v primeru gospodinjstev, ki se oskrbujejo s pitno vodo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi, Ministrstvu za okolje in prostor ter Ministrstvu za gospodarstvo, da pobudo preučijo in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) nanjo v roku 30 dni odgovorijo. Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Po elektronski pošti 9. 6. 2008 in na klop so prejeli pobudo državnega svetnika Cvetka Zupančiča za izgradnjo Veletržnice v Ljubljani v Trnovskem predmestju. Predlog sklepa so prejeli na klop. Pobudo je obravnavala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poročilo komisije ste prejeli na klop. Pobudo je obrazložil pobudnik Cvetko Zupančič. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 8. seji 11. 6. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval pobudo državnega svetnika Cvetka Zupančiča za izgradnjo Veletržnice v Ljubljani v Trnovskem predmestju in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira pobudo za izgradnjo Veletržnice v Ljubljani na delu parcele 841/21, k.o. Trnovsko predmestje in predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvu za gospodarstvo, da pobudo preučijo in nanjo odgovorijo. Obrazložitev: Zadruga pridelovalcev in trgovcev sadja in zelenjave z.o.o., Plemljeva 2, Ljubljana, je našla primerno lokacijo, ki bi ustrezala potrebam za prodajo kmetijskih pridelkov, pri čemer je tudi Vlada Republike Slovenije izrazila pripravljenost prenosa upravljavskih pravic na Zadrugo pridelovalcev in trgovcev sadja in zelenjave (v nadaljevanju: zadruga). Zadruga je bila ustanovljena leta 2007 z namenom združevati interese pridelovalcev in trgovcev sadja in zelenjave v Ljubljani in v Sloveniji. Pri svojem dosedanjem delu je zadruga tesno sodelovala z Iniciativnim odborom za ohranitev Veletržnice v Ljubljani in Veletržnico Vižmarje d.o.o., Sindikatom kmetov Slovenije ter posameznimi pridelovalci oz. kmeti, ki niso včlanjeni v omenjene organizacije oz. združenja. Osnovno izhodišče v začetku delovanja zadruge je bila ugotovitev, da pridelovalci sadja in zelenjave v naši državi nimajo ustrezne veletržnice, na kateri bi lahko tržili svoje pridelke na kvaliteten način in upoštevaje standarde HACCP, druge standarde in zakonodajo Slovenije in Evropske unije. Prejšnja Veletržnica na Rudniku (katera ni ustrezala normam sedanjega časa) je bila ukinjena preteklo leto, ob tem pa ni bila zagotovljena ustrezna lokacija za novo veletržnico. Mestna občina Ljubljana se je odpovedala svojim prejšnjim načrtom za izgradnjo nove veletržnice na Rudniku in se odločila to zemljišče prodati. Slovenski kmetje in trgovci sadja in zelenjave so bili prisiljeni poiskati začasno (neustrezno) rešitev. Ustrezne lokacije in velikosti distribucijskega centra za sadje in zelenjavo ni bilo, največji del kmetov in trgovcev pa je pridobil začasno lokacijo v Vižmarjih. Slednja je premajhna, z utesnjenim manipulacijskim prostorom in sredi stanovanjskega naselja, individualnih hiš, zato izziva nejevoljo lokalnega prebivalstva. Edina rešitev je izgradnja ustrezne nove veletržnice ob ljubljanski obvoznici; zaželeno je, da bi velikost zemljišča omogočala distribucijo tudi drugih panog slovenskega kmetijstva mesni in mlečni izdelki, cvetličarstvo in podobno). Edina slovenska veletržnica je pomembna ne samo zaradi kvalitetnega trženja izdelkov, ampak tudi zaradi reguliranja razmer na trgu (preprečevanje monopolov in zaščita interesov kupcev), kar je ugotovil minister za gospodarstvo, ki je v svojem dopisu z dne 14. 5. 2007 zapisal, da se "na Ministrstvu za gospodarstvo strinjamo, da Slovenija potrebuje veletržnico, ker se s takšnim načinom prodaje povečuje konkurenčnost in omogoča domačim pridelovalcem zelenjave in sadja, da prodajajo svoje izdelke, s tem pa se posredno zagotavlja tudi boljšo preskrbo potrošnikov." Tudi Državni svet je dvakrat obravnaval pobudo za izgradnjo veletržnice v Ljubljani, in sicer v letu 2004 in nazadnje na 50. seji 4. 4. 2007, kjer je sprejel sklep, da podpira pobudo Komisije DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za gospodarstvo, da pobudo preučita. Ohranitev edine slovenske veletržnice je podprl tudi Odbor Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sindikat kmetov Slovenije in Zadružna zveza Slovenije. S pobudo je bil seznanjen tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in se z njo tudi strinjal. Navedena lokacija je po mnenju Državnega sveta najbolj primerna, saj ima več komparativnih prednosti (npr. nahaja se ob sami obvoznici, primerna za nemotečo dostavo, ne obremenjuje z izgradnjo nove cestne infrastrukture). * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvu za gospodarstvo, da pobudo preučijo in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) nanjo v roku 30 dni odgovorijo. Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala). - - - Po elektronski pošti 10. 6. 2008 in na klop so prejeli vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka glede nadzora nad porabo sredstev za subvencije izvajalcem programov s področja kulture. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 10. 6. 2008 in na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 8. seji 11. 6. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka glede nadzora nad porabo sredstev za subvencije izvajalcem programov s področja kulture in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka in predlaga Ministrstvu za kulturo, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka se glasi: Ali Ministrstvo za kulturo, ki v skladu z zakonom podeljuje subvencije različnim izvajalcem programov s področja kulture, nadzira porabo teh sredstev z vidika skladnosti porabe sredstev z namenom, za katerega je posamezna subvencija bila podeljena in, če nadzira, kako izvaja nadzor? Obrazložitev: Avtorji književnih del in prevajalci, katerih založniki so uspeli pridobiti subvencije Ministrstva za kulturo, s katerimi Ministrstvo podpira izdajanje kakovostne domače in prevodne književnosti ter s področja humanistike in družboslovja menijo in se pritožujejo, da založniki pogosto porabijo ta sredstva za kak drug namen in ne za plačilo avtorjev oziroma prevajalcev, za kar naj bi ta sredstva praviloma bila namenjena. Po trditvah posameznih avtorjev in prevajalcev naj bi prihajalo celo do dvojnih pogodb, ki so jih avtorji in prevajalci primorani podpisati, če želijo, da bo njihovo delo ugledalo luč sveta. V eni pogodbi, ki je predstavljena ministrstvu, se prikaže ustrezni višji znesek honorarja, v drugi, na podlagi katere se potem dejansko tudi izvede plačilo avtorja ali prevajalca, pa je znesek lahko tudi znatno nižji. Podobno naj bi se dogajalo tudi lektorjem, katerih imena se vse bolj pogosto niti ne pojavljajo v kolofonu knjige, ki so jo lektorirali. Glede na to, da bi Ministrstvo glede na zakonodajo, ki ureja porabo proračunskih sredstev, moralo preverjati, ali so bila sredstva resnično porabljena v skladu z namenom subvencij, vendar ne samo na podlagi poročil, ki jih oddajajo izvajalci programov, temveč na podlagi bolj verodostojnih podatkov in listin (npr. računov, kopij plačilnih nalogov ipd.), česar pa domnevno ne počne, se seveda med avtorji, prevajalci in drugimi sodelavci založnikov pojavlja dvom o pravilni porabi sredstev subvencij. Še posebej zato, ker se honorarji nenehoma zmanjšujejo in predstavljajo vse bolj zanemarljivi delež stroškov izdajanja knjig in drugih edicij. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kulturo, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - Na klop so prejeli vprašanji državnega svetnika Mateja Arčona v zvezi z odsekom Razdrto - Vipava. Predlog sklepa ste prejeli na klop. Obrazložitev je podal predlagatelj Matej Arčon. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 8. seji 11. 6. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval vprašanji državnega svetnika Mateja Arčona v zvezi z odsekom Razdrto - Vipava in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika Mateja Arčona in predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanji preuči in nanju odgovori. Vprašanji državnega svetnika Mateja Arčona se glasita:
Obrazložitev: Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008, ki ga je Vlada posredovala v Državni zbor 13. 3. 2008, določa, da bo odsek hitre ceste Razdrto-Vipava predan prometu v septembru 2008. Omenjeni dokument je na seji dne 23. 4. 2008 obravnaval tudi Državni svet, ki je na mojo pobudo opozoril na dejstvo, da dokončanje odseka v navedenem roku ni uresničljivo, saj še vedno ni zaključen razpis za elektro-strojno opremo. Da je temu tako, je potrdil tudi generalni direktor Direktorata za ceste dr. Tomaž Vidic. Vlada je 25. 4. 2008 gradivo nadomestila z novim gradivom, ki pa se v delu, ki določa rok predaje odseka Razdrto - Vipava prometu, ni spremenilo. Letni plan je na 39. redni seji obravnaval (in sprejel) Državni zbor. Ne glede na utemeljena opozorila, ki sem jih podal na seji Državnega sveta 23. 4. 2008, je minister za promet mag. Radovan Žerjav Državnemu zboru predstavil dokument, v katerem je navedeno, da bo odsek hitre ceste Razdrto-Vipava predan prometu v septembru 2008. Da takšnega plana ni mogoče realizirati, minister za promet gotovo ve, zato bi moral pred obravnavo in sprejemom v Državnem zboru dokument ustrezno dopolniti ali vsaj povedati, da odsek ne bo končan do predvidenega roka. Čeprav vas, minister za promet, zaradi tega sam ne nameravam pozivati k odstopu (kot to počno v drugih delih Slovenije), se mi vendarle zdi nevzdržno, da bi se iz Nove Gorice proti Ljubljani, ob polnem plačilu vinjet, še naprej vozili po nevarni in ovinkasti cesti čez Rebernice. Bojim se, da za nastalo zamudo, ki je posledica slabega planiranja odgovornih, tudi tokrat ne bo nihče odgovarjal. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanji preuči in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) nanju v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti niti se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so prejeli vprašanje državnega svetnika Mateja Arčona v zvezi s plačevanjem vinjet na Goriškem. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predlagatelj Matej Arčon je podal obrazložitev. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 8. seji 11. 6. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval vprašanje državnega svetnika Mateja Arčona v zvezi s plačevanjem vinjet na Goriškem in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Mateja Arčona in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Mateja Arčona se glasi: Kakšna bo finančna posledica uvedbe vinjet na odseku avtoceste med nekdanjim mejnim prehodom Vrtojba in sedanjo cestninsko postajo Bazara za ponudnike turističnih storitev na Goriškem? Obrazložitev: Gospod Dragan Valenčič, župan Občine Šempeter-Vrtojba, je ob načrtovanem prehodu na uporabo vinjet, ministru za promet posredoval pobudo, da bi tujim gostom, ki prečkajo nekdanji mejni prehod Vrtojba, dovolili vožnjo po avtocesti na razdalji ok. 1000 metrov do prvega izhoda (pred sedanjo cestninsko postajo Bazara) brez uporabe vinjet. Na Ministrstvu za promet so predlog gladko zavrnili in pojasnili, da bo uporaba vinjet obvezna na vseh cestah, ki jih upravlja in vzdržuje DARS. Menijo, da je nov sistem vinjet še bolj prijazen, ker ne zahteva ustavljanja vozil, kar naj bi bistveno povečalo pretočnost in zmanjšalo zastoje. Pojasnilo Ministrstva za promet je težko razumeti, saj tuji gostje doslej niso plačevali cestnine, ker je izvoz pred cestninsko postajo Bazara. Tudi tovorna vozila bodo poslej plačevala cestnino le od cestninske postaje dalje in bodo na omenjenem delu ceste vozila brez plačila cestnine ter cesto zapustila (na istem izhodu) brezplačno. Dejstvo je, da bo ta nespametna poteza še kako vplivala na obisk gostov na Goriškem ter dodatno prispevala k izpadu prometa, ki so ga v veliki meri povzročili že ukrepi kadilskega zakona. Sprašujem se, ali so na prometnem ministrstvu res izračunali, kakšne bodo finančne posledice nelogičnega in (v primerjavi z vozniki tovornih vozil) nepravičnega ukrepa. Od Vlade pričakujem, da pripravi in javnosti predstavi ustrezne izračune, kaj bo nov ukrep prinesel z javno-finančnega vidika. Zdi se, da gre še za nov udarec konkurenčnim prednostim goriške turistične destinacije, na račun polnjenja državne blagajne. Vsaj od ministrstva za gospodarstvo bi pričakovali, da posreduje v zaščito interesov turističnega gospodarstva in »prijazen sprejem« tujih gostov. Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 4 so bili proti in 4 vzdržani). - - - Po elektronski pošti 10. 6. 2008 in na klop so prejeli pobudo državnega svetnika Antona Peršaka za ustanovitev posebnega sklada za odkupe in obdelavo rokopisov slovenskih ustvarjalcev, ki jo je predsednik dodelil Komisiji za kulturo, znanost, šolstvo in šport. - - - Po elektronski pošti 10. 6. 2008 in na klop ste prejeli pobudo državnega svetnika Mateja Arčona za reševanje problematike nekontroliranega igranja, ki jo je predsednik dodelil Komisiji za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. - - - Na klop so prejeli pobudo državnega svetnika Borisa Šuštaršiča za odpravo formalnih ovir v Poslovniku Državnega zbora glede izvajanja ustavnih pristojnosti Državnega sveta, ki jo je predsednik dodelil Mandatno-imunitetni komisiji. - - - Po elektronski pošti 23. 5. 2008 in na klop so prejeli odgovor Vlade na vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba v zvezi z dogodki na kapitalskem trgu v marcu 1996. - - - Po elektronski pošti 23. 5. 2008 in na klop so prejeli odgovor Vlade na vprašanje državnega svetnika prof. dr. Jožeta Mencingerja v zvezi z enakovrednim sodelovanjem predsednika in članov Državnega sveta pri protokolarnih dogodkih Po elektronski pošti 28. 5. 2008 in na klop so prejeli odgovor Ministrstva za finance na pobudo državnega svetnika Alojza Kovšce za ponovno uvajanje davčnih olajšav za investicije v razvoj. - - - Po elektronski pošti 28. 5. 2008 in na klop so prejeli odgovor Ministrstva za kulturo na vprašanje državnega svetnika Draga Žure glede medijske izpostavljenosti domnevnih osumljencev v predkazenskih postopkih. Prav tako ste na klop in po elektronski pošti 3. 6. 2008 prejeli odgovor Ministrstva za pravosodje na to vprašanje. - - - Po elektronski pošti 30. 5. 2008 in na klop so prejeli odgovor Ministrstva za notranje zadeve na pobudo državnega svetnika Cvetka Zupančiča glede oznake registrskih tablic. - - - Na klop so prejeli pobudo Interesne skupine lokalnih interesov v zvezi z določanjem dnevnega reda sej komisij in odgovor nanjo. - - - Predsednik je svetnico in svetnike seznanil, da je 21. 5. 2008 prejel obvestilo Okrožnega sodišča v Kopru o teku kazenskega postopka zoper državnega svetnika. Obvestilo sem dodelil v obravnavo Mandatno-imunitetni komisiji. Komisija je sprejela sklep, s katerim smo seznanili Okrožno sodišče v Kopru in ste ga prejeli v vednost po elektronski pošti 3. 6.2008.
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora št. 72/08. Predlog zakona je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo komisije in predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev sta v imenu Ministrstva za gospodarstvo podala dr. Igor Šalamun in Jasna Avbelj Hamzič Poročilo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je podal predsednik komisije mag. Stojan Binder. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 8. seji 11. 6. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E K Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu (ZRud-B) - nujni postopek Državni svet predlog zakona podpira. Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora št. 73/08. Predlog zakona je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo komisije in predlog sklepa ste prejeli na klop. Obrazložitev je v imenu predlagateljev podal dr. Igor Šalamun. Predsednik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance mag. Stojan Binder je pojasnil stališče komisije. Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal vodja mag. Dušan Semolič.
Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: M N E N J E K Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-C) - nujni postopek Državni svet k predlogu zakona ni oblikoval konkretnih pripomb in ga podpira. Državni svet ugotavlja, da se z novelo zakona usklajuje slovenski pravni red s predpisi EU na več področjih, in sicer se ureja podpora elektrarnam na obnovljive vire energije ter elektrarnam s soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom v skladu s smernicami za državne pomoči za varstvo okolja. Prav tako se skuša vzpostaviti stimulativnejše investicijsko okolje za nove projekte in okvir za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo. Ureja se področje dokazovanja pravice graditi energetske objekte državnega pomena in vprašanje pridobivanja nepremičnin za izgradnjo energetske infrastrukture. Državni svet podpira cilje, ki se jih želi doseči s predlogom sprememb zakona, ki so v zagotavljanju povečanega investiranja v elektrarne na obnovljive vire in elektrarne s soproizvodnjo ter zagotoviti uskladitev Energetskega zakona z zavezami, ki jih je Republika Slovenija dala v postopku preiskave s strani Komisije EU. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Stojan Binder. Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Pobudo državnega svetnika Petra Vriska za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini so prejeli po s sklicem po elektronski pošti 29. 5. 2008 in na klop. Pobudo je obravnavala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poročilo so prejeli s sklicem in na klop. Pobudo je obravnavala tudi Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo so prejeli na klop. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je v imenu predlagatelja in kot poročevalec Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podal Cvetko Zupančič. Stališče Ministrstva za finance je podala Neva Žibrik, Neva Pajntar pa je obrazložila stališče Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. V razpravi so sodelovali: dr. Janvit Golob, Rastislav Jože Reven, Cvetko Zupančič, Vicenc Otoničar, Boris Šuštaršič, Jože Korže, Mihael Jenčič, Cvetko Zupančič (replika), Rastislav Jože Reven (replika). Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p :
Na podlagi prve alineje 97. člena Ustave Republike Slovenije je Državni svet Republike Slovenije na 8. seji 11. 6. 2008 določil besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini in ga na podlagi prvega odstavka 114. člena Poslovnika Državnega zbora (Ur. l. RS, št. 35/02, 60/04 in 64/07) pošilja Državnemu zboru v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku. Državni svet na podlagi 95. člena Poslovnika Državnega sveta pooblašča državnega svetnika Petra Vriska za predstavnika Državnega sveta na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih telesih pri obravnavi predloga zakona.
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI I. UVOD 1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona Veljavni zakon o dohodnini v 70. členu določa, da se za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo potencialni tržni dohodki od pridelave na zemljiščih oziroma v panjih in drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči. V 71. členu je pojasnjeno, da je davčna osnova za pridelavo na zemljiščih katastrski dohodek, ki vključuje tudi druge dohodke, pripisane zemljiščem, kot je ugotovljeno po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja. Davčna osnova za proizvodnjo vina iz lastnega pridelka grozdja je katastrski dohodek vinograda, katerega pridelek se porabi za pridelavo vina, povečan za dvakrat. Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih pa je 70 % pavšalne ocene dohodka na panj, ki vključuje tudi druge dohodke, pripisane panjem, kot je ugotovljeno po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka. Zakon v prehodnih in končnih določbah v prvem odstavku 154. člena določa, da se do ureditve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka davčna osnova od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotovi kot katastrski dohodek, ugotovljen na podlagi zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, povečan za povprečni znesek subvencij na hektar površine kmetijskih in gozdnih zemljišč. V drugem odstavku 154. člena zakon določa, da se do ureditve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka katastrski dohodek za plantažne sadovnjake pod oljčnimi nasadi ugotovi kot katastrski dohodek plantažnega sadovnjaka, ugotovljen na podlagi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, povečan za dvainpolkrat ter za povprečni znesek subvencij na hektar površine kmetijskih zemljišč. Veljavni sistem ugotavljanja katastrskega dohodka je povsem nerealen, saj niti ne odraža dejanskega stanja v naravi, niti ne aktualnega dohodkovnega položaja rastlinske pridelave in nanjo vezane živinoreje. Ob tem dejstvu predstavlja pripis povprečnega zneska subvencij vsem površinam v zemljiškem katastru dodatno anomalijo. Pavšalni pripis subvencij veljavnemu katastrskemu dohodku je povsem neprimerna rešitev, ki neupravičeno povečuje davčno breme kmetijskim zavezancem. Na osnovi določbe 71. člena, da katastrski dohodek vključuje tudi druge dohodke, pripisane zemljiščem, kot je ugotovljeno po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, bi plačila za ukrepe kmetijske politike predstavljala dohodek le v omejenem obsegu in le v primeru, ko bi bil ta dejansko dosežen. Subvencije, kot so pripisane katastrskemu dohodku na osnovi prehodne določbe 154. člena, ne odražajo dejansko doseženega dohodka. Obdavčevanje subvencij je ob izjemno slabem ekonomskem položaju kmetij, predvsem sektorja živinoreje, povsem neprimerno. Nikakor ni zanemarljiv vpliv obdavčevanja subvencij na pravico do uveljavljanja oziroma na višino socialnih transferov, ki še dodatno prizadene kmetijske zavezance. Glede na to, da je prejemanje subvencij pogojeno z izpolnjevanjem zahtev dobre kmetijske in okoljske prakse, bi morala biti vsa plačila oproščena plačila dohodnine na podlagi drugega odstavka 26. člena. Dodaten razlog, zaradi katerega je potrebno izvzetje subvencij iz obdavčitve, je nedorečenost določb veljavnega zakona glede pavšalnega pripisa. Kmetje ne morejo sprejemati poslovne odločitve glede najprimernejšega ugotavljanja davčne osnove (na podlagi katastrskega dohodka, normiranih odhodkov ali dejanskih dohodkov), ker ne vedo, kolikšen bo v posameznem davčnem letu pripisani znesek subvencij. Nikjer namreč ni nedvoumno določeno, katera neposredna plačila bodo pripisana in v kolikšnem deležu, prav tako pa ne, katerim površinam bodo pripisana (samo površinam prejemnikov plačil ali vsem površinam v zemljiškem katastru). Predlagani zakon obenem ureja obdavčevanje oljkarjev v prehodnem obdobju, ker je način, kot je predviden v trenutno veljavnem 154. členu, povsem neprimeren. Katastrski dohodek plantažnega sadovnjaka, povečan za dvainpolkrat, namreč močno presega dejansko dosežene dohodke od pridelave oljčnega olja. Predlagani zakon poleg tega izenačuje prag za obdavčitev čebelarjev na 40 panjev, ne glede na to, ali kmetija dosega prag katastrskega dohodka 200 evrov. Meja za obdavčitev, kot jo postavlja trenutno veljavni zakon, katastrski dohodek 200 eurov ali 40 čebeljih panjev, evidentiranih v registru čebelnjakov, povzroča izrazito neenakost med kmeti, ki imajo manj kot 40 čebeljih panjev in čebelarji z manj kot 200 evrov katastrskega dohodka. Predlagani zakon ponovno uvaja investicijsko olajšavo. Posodabljanje kmetij brez ustreznih investicijskih podpor in investicijskih olajšav v Sloveniji ni mogoče, saj zaradi dohodkovne šibkosti ne morejo same zagotavljati zadostnih investicijskih sredstev iz naslova poslovanja, pri vlaganjih v kmetijsko dejavnost pa morajo biti stimulirane z ustrezno davčno zakonodajo, ki jih v obdobju investicijskih vlaganj razbremenjuje dohodnine. Prav tako zakon ponovno uvaja možnost znižanja katastrskega dohodka zaradi naravnih nesreč. Ob podnebnih spremembah, ki smo jim priča, je pričakovati pogoste izpade pridelka zaradi suše, pozebe, toče in drugih ujm, zato je nedopustno, da kmetje v primeru navedenih pojavov nimajo možnosti znižanja katastrskega dohodka in s tem zmanjšanja davčnega bremena. Ob prikazu ureditev v drugih pravnih sistemih poudarjamo, da se slovensko kmetijstvo ne more primerjati z ostalimi državami Evropske unije. Zaradi majhnosti in razdrobljenosti ter zaradi pretežno omejenih možnosti za kmetijsko pridelavo je naše kmetijstvo bistveno v slabšem položaju in ni konkurenčno ostalim državam. Fiskalna politika je v okviru strogih pravil skupne kmetijske politike edina možnost, ki jo ima država, da omogoči tej panogi razmere za obstoj in nadaljnji razvoj. Spremembe, ki jih predvideva zakon, so usklajene na vseh organih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in jih podpirajo vsi člani te krovne nevladne organizacije kmetov v Sloveniji. 2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona S predlogom zakona želimo sistemsko urediti področje obdavčevanja plačil za ukrepe kmetijske politike, kolikor je to v domeni dohodninske zakonodaje. Z izvzetjem pavšalno pripisanih subvencij iz obdavčitve v prehodnem obdobju odpravljamo dodatne nepravilnosti, ki izvirajo iz veljavnega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka. Ta namreč ne odraža dejanskega stanja v naravi, prav tako pa ne aktualnega ekonomskega stanja v kmetijstvu. Predlog zakona odpravlja nepošteno in nepravično obdavčitev kmetijskih zavezancev. Glavno načelo zakona je zagotoviti pravičnejši način obdavčitve kmetijske dejavnosti v obdobju do uveljavitve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka. Predlog zakona poleg tega ponovno uvaja možnost uveljavljanja investicijske olajšave in možnost znižanja katastrskega dohodka zaradi naravnih nesreč. Določbi spodbujata prestrukturiranje kmetij in zmanjšujeta davčno breme investitorjem ter zavezancem, ki so utrpeli škodo, ki je v obdobju podnebnih sprememb vse pogostejši pojav. 3. Prikaz ureditev v drugih pravnih sistemih Mednarodna primerjava je vzeta iz obrazložitve vladnega predloga zakona o dohodnini, ki ga je Vlada v Državni zbor vložila 15. 9. 2006: a) Avstrija Načeloma so v Avstriji dohodki fizičnih oseb od kmetijske dejavnosti obdavčeni na podlagi pavšalne davčne osnove, ki je določena na podlagi vrednotenja zemljišč oziroma kmetijskega gospodarstva (enotna vrednost). Ta sistem velja za kmetije, katerih vrednost ne presega 65.500 evrov. Praviloma ima kmetijsko gospodarstvo enega zavezanca, če pa gre za solastništvo med družinskimi člani, zakon omogoča tudi delitev vrednosti na več solastnikov. Kmečka gospodarstva, ki presegajo to vrednost na zavezanca, vendar ne presegajo vrednosti 150.000 evrov, lahko davčno osnovo ugotavljajo z enostavnim knjigovodstvom. Za vsa kmečka gospodarstva, katerih enotna vrednost presega zgornji prag, pa veljajo enaka pravila kot za druge dejavnosti in obveznost vodenja popolnega knjigovodstva. Enotna vrednost posredno vključuje plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike, ki imajo naravo dohodka, zato kmetijam, ki prejemajo taka plačila in so obdavčene na podlagi enotne vrednosti, prejemanje teh plačil sicer prijavljajo, vendar ta niso posebej obdavčena. Plačila, namenjena vlaganjem v dejavnost kmetijskega gospodarstva, so dohodnine oproščena. Posebej se v davčno osnovo vštevajo dohodki od zakupnin, na drugi strani pa je davčno osnovo mogoče zmanjšati za plačane zakupnine, nekatere dolgove v zvezi s kmetijo, prispevke za socialno varnost, ter nekatere izpade dohodka v primeru, kadar niso kriti s strani zavarovanja. Za nekatere intenzivne vrste pridelave, kot na primer za vinogradništvo in pridelavo vina, vrtnarstvo, pridelavo hmelja, gojitve zdravilnih zelišč in okrasnih rastlin, pa tudi za dopolnilno dejavnost kot so turizem na kmetiji, predelava kmetijskih pridelkov itd., veljajo posebni kriteriji. Tako na primer za pridelavo grozdja in vina velja, da je potrebno za to dejavnost, kadar površina vinogradov na kmetijo preseže 0,6 hektara, ne glede na to, ali vrednost kmetije presega prag za pravico do pavšalne obdavčitve, dohodek tako od pridelave grozdja kot od pridelave vina, mošta, grozdnega soka, prodaje pijač in hrane v okviru vinotoča (dokupljene je lahko največ 25 % hrane in pijače), ugotavljati ali na podlagi vodenja prihodkov in z upoštevanjem 70 % normiranih odhodkov ali pa na podlagi popolnega knjigovodstva. Slednje je obvezno v primeru, kadar prihodek take dejavnosti preseže 24.200 evrov. Za vrtnarstvo je mogoče ugotavljati davčno osnovo na podlagi enotne vrednosti do njene višine 65.000 evrov, s tem, da je enotna vrednost za vrtnarske površine ustrezno višja kot za druge obdelovalne površine, površine pa je potrebno obvezno prijavljati. Ne glede na to pa velja prag 1.500 evrov prihodka iz tega naslova v posameznem letu. Ko je prag presežen, mora dejavnost preiti na sistem ugotavljanja davčne osnove z vodenjem knjigovodstva. Podobno so pragi določeni tudi za čebelarstvo, za katero velja, da se do 40 panjev dohodka ne ugotavlja, nad tem obsegom pa je določena pavšalna davčna osnova na panj, ki je različno določen za obseg do 99 panjev, med 99 in 300 panji in za obseg, ki presega zgornjo mejo. Za večino dopolnilnih dejavnosti, kot so predelava kmetijskih pridelkov, storitve in podobno, se davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Ti so določeni v višini 60 ali 70 %, glede na vrsto dejavnosti. Kadar prihodek takih dejavnosti preseže 24.200 evrov, pa je potrebno za vse take dejavnosti ugotavljati dohodek na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. za take dejavnosti pa obstaja tudi pogoj, da morajo predstavljati le dopolnilni dohodek kmetije, za kar se šteje dejavnost, ki se opravlja na kmetiji z vsaj 5 hektari kmetijske zemlje ali vsaj 1 hektarom vinogradov in vrtov. V nasprotnem primeru se taka dejavnost obravnava kot obrt. Za vse dejavnosti, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov ali dejanskih prihodkov in odhodkov, se ukrepi kmetijske politike posebej vštevajo v davčno osnovo. Tudi za gozdarstvo se davčna osnova določa na podlagi enotne vrednosti, vendar le za primarno dejavnost. Vsa predelava lesa se obravnava kot dopolnilna dejavnost ali obrt. b) Finska Po zakonu davku od dohodka iz kmetijstva in gozdarstva je dohodek iz kmetijstva opredeljen kot dohodek iz kmetovanja, vključno s pomožnimi dejavnostmi, ki ne predstavljajo samostojne dejavnosti. Ta zakon sledi določbam zakona o davku od dohodka iz dejavnosti, saj določa pravila za izračun dejanskega neto dohodka. Določbe, ki določajo kmetijski dohodek, pa vendar ne sledijo popolnoma določbam, ki določajo neto dohodek iz dejavnosti. Primeroma se kmet ne obdavči od vrednosti kmetijskih proizvodov, ki jih porabi sam z družino. Časovno upoštevanje dohodka in izdatkov temelji na plačani realizaciji. Obdavčevanje dohodka iz gozdarstva temelji na dejanskem neto dohodku, tj. prihodki od prodaje minus izdatki, izračunani v skladu z zakonom o davku na dohodek. Dohodek iz gozdarstva se na splošno šteje za dohodek iz naložb. Vendar, če lastnik sam (s svojo družino) opravi sečnjo in vleko, se presežek ocenjene vrednosti dela nad letno oproščenim dohodkom, obdavči kot zasluženi dohodek. Zavezanec lahko uveljavlja gozdno olajšavo v višini do 40% dohodka iz naložb iz gozdarske dejavnosti v davčnem letu. Najmanjši znesek te olajšave je 1.500 evrov. Skupni znesek olajšav, uveljavljenih v obdobju lastništva, ne sme preseči 50% nabavne vrednosti gozda. Uveljavljene olajšave se obdavčijo ob odsvojitvi gozda. c) Italija V Italiji so vsi dohodki fizičnih oseb od kmetijske dejavnost obdavčeni na podlagi pavšalne ocene dohodka kmetije, ki je določena na podlagi vrednosti zemljišč glede na proizvodni potencial in dejansko rabo (neke vrste katastrski dohodek). Kmetija se za davčne namene oblikuje tako, da se ji dodeli davčna številka. Podatki o zemljiščih in o kmetijah se vodijo v zemljiškem katastru, ki je evidenca Ministrstva za finance. Lastniki zemljišč morajo tudi po davčnih predpisih redno sproti poročati o spremembah rabe. Zavezanec za davek od dohodka kmetije je nosilec davčne številke, torej nosilec dejavnosti na kmetiji. Pogoj za pridobitev davčne številke je, da nosilcu dohodek iz kmetijske dejavnosti predstavlja vsaj eno četrtino oziroma polovico dohodka. Za zemljišča izven kmetij se davek odmerja po parcelah. Dohodek od kmetijskih zemljišč se za odmero davka od dohodka deli na dva dela in sicer na posestniški dohodek in kmetijski dohodek. Prvi se praviloma pripiše lastniku zemljišča, drugemu pa osebi, ki zemljišče dejansko uporablja. Delitev razlagajo z izhodiščem, da se lastniku na ta način pripiše dohodek od rente na zemljišče, uporabniku pa dohodek iz pridelave. Če sta lastnik in uporabnik ista oseba, se v njegovo davčno osnovo vštejeta oba dohodka. Dohodki od pridelave grozdja in vina so zajeti v pavšalni oceni davčne osnove vinograda. S pavšalno davčno osnovo se obdavčujejo tudi dohodki drugih intenzivnih kultur kot so dohodki od sadjarstva, vrtnarstva itd. Za čebelarstvo, ki se opravlja na kmetiji, se šteje, da je do obsega uporabe 100 panjev dohodek že vključen v pavšalno ocenjen dohodek zemljišč. Za večji obseg pa je določen pavšalni dohodek na panj, ki se prišteva pavšalni osnovi za zemljišča. Večina dejavnosti predelave, kmetijske dejavnosti brez zemlje (tudi čebelarstvo, ki se ne opravlja v okviru kmetije) in dopolnilne dejavnosti na kmetiji se obravnavajo kot dejavnost, davčna osnova pa se jim določa ali na podlagi vodenja prihodkov in različnega odstotka priznanih normiranih odhodkov (na primer za turizem na kmetiji 75 %) ali kot podjetju. V pavšalno davčno osnovo so teoretično kmetijske subvencije že vključene, kar pomeni, da se jih posebej ne obdavčuje.
4. Prilagojenost predlagane ureditve pravnemu redu Evropske unije Predlagani zakon ni povezan s pravnim redom Evropske unije.
5. Ocena finančnih posledic zakona na državni proračun in druga javna finančna sredstva Davčnih zavezancev iz naslova katastrskega dohodka je po informacijah Ministrstva za finance približno 220 tisoč. Skupni ocenjeni prihodki iz naslova dohodnin za subvencije znašajo od 12 do 15 milijonov evrov. Dodatno se bo znižala davčna osnova še za priznane investicijske olajšave in zaradi znižanja katastrskega dohodka zaradi naravnih nesreč, vendar ocenjujemo, da bo izpad dohodnine s tega naslova bistveno nižji. Sprejetje zakona ne bo imelo finančnih posledic na druga javna finančna sredstva.
6. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona Sprejem zakona ne bo imel drugih posledic.
7. Razlog za obravnavo po skrajšanem postopku Gre za manj zahtevno spremembo zakona, zato na osnovi prvega odstavka 142. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije predlagamo obravnavo po skrajšanem postopku.
II. BESEDILO ČLENOV 1. člen V Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in 10/08) se v 69. členu (splošno o davku iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti) v drugem odstavku doda besedilo: »Ne glede na znesek katastrskega dohodka se kmečko gospodinjstvo, ki se ukvarja s čebelarjenjem, obdavči, če je število čebeljih panjev večje od 40«. 2. člen V 70. členu (dohodki, ki se vštevajo v dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti) se črta besedilo »in drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti«.
3. člen V prvem odstavku 71. člena (davčna osnova) se črta besedilo »ki vključuje tudi druge dohodke, pripisane zemljiščem, kot je ugotovljeno po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja«.
4. člen Za 73. členom (oprostitve) se dodata nova 73a. člen in 73b. člen.73a. člen (olajšava za investiranje) se glasi:»Zavezanec, ki je investiral v kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 25 % investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva, razen v osebna motorna vozila, pohištvo in pisarniško opremo (brez računalniške opreme). Olajšavo lahko uveljavlja tudi v primeru finančnega najema. Zavezanec lahko v davčnem letu neizkoriščeni del davčne olajšave prenaša v naslednjih zaporednih petih davčnih let«. 73b. člen (znižanje katastrskega dohodka) se glasi: Če je bila pridelava na posameznem zemljišču manjša zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, se lahko v letu nastanka škode katastrski dohodek za vsako tako zemljišče zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je po oceni škode s posebno metodologijo zmanjšal pridelek. Zmanjšanje katastrskega dohodka se za gozd prizna za dobo petih let.5. člen
V 154. členu (Prehodno obdobje za določitev katastrskega dohodka in pavšalne davčne osnove na panj) se v celoti črtajo prvi, drugi, peti, šesti in sedmi odstavek. Drugi in tretji odstavek se spremenita, četrti pa ustrezno preštevilči. Spremenjeni 154. člen glasi:
Prehodna in končna določba 6. člen Določbe tega zakona se uporabljajo že za obračun dohodnine za leto 2007.
7. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. OBRAZLOŽITEV PO ČLENIH K 1. členu: Meja za obdavčitev, kot jo postavlja trenutno veljavni zakon, katastrski dohodek 200 eurov ali 40 čebeljih panjev, evidentiranih v registru čebelnjakov, povzroča izrazito neenakost med kmeti, ki imajo nekaj čebeljih panjev in »pravimi čebelarji«, ki za svojo dejavnost ne potrebujejo kmetijskih zemljišč in imajo manj kot 200 evrov katastrskega dohodka. Tako je kmet, ki ima katastrski dohodek višji od 200 eurov, obdavčen za vsak panj, s katerim razpolaga, nekdo, ki pa nima površin, pa šele od 40 panja dalje. Da bi to nepravično razlikovanje odpravili, se predlaga enotna meja, to je najmanj 40 čebeljih panjev, evidentiranih v registru čebelnjakov. K 2. členu: Osnovo za obdavčitev dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti naj predstavlja zgolj katarski dohodek, ugotovljen na podlagi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka. Subvencije se izvzamejo iz obdavčitve. K 3. členu: Veljavni sistem ugotavljanja katastrskega dohodka je povsem nerealen, saj niti ne odraža dejanskega stanja v naravi, niti ne aktualnega dohodkovnega položaja rastlinske pridelave in nanjo vezane živinoreje. Ob tem dejstvu predstavlja pripis povprečnega zneska subvencij vsem površinam v zemljiškem katastru dodatno anomalijo. Pavšalni pripis subvencij veljavnemu katastrskemu dohodku je povsem neprimerna rešitev, ki neupravičeno povečuje davčno breme kmetijskim zavezancem. Na osnovi določbe 71. člena, da katastrski dohodek vključuje tudi druge dohodke, pripisane zemljiščem, kot je ugotovljeno po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, bi plačila za ukrepe kmetijske politike predstavljala dohodek le v omejenem obsegu in le v primeru, ko bi bil ta dejansko dosežen. Subvencije, kot so pripisane katastrskemu dohodku na osnovi prehodne določbe 154. člena, ne odražajo dejansko doseženega dohodka. Obdavčevanje subvencij je ob izjemno slabem ekonomskem položaju kmetij, predvsem sektorja živinoreje, povsem neprimerno. Nikakor ni zanemarljiv vpliv obdavčevanja subvencij na pravico do uveljavljanja oziroma na višino socialnih transferov, ki še dodatno prizadene kmetijske zavezance. Glede na to, da je prejemanje subvencij pogojeno z izpolnjevanjem zahtev dobre kmetijske in okoljske prakse, bi morala biti vsa plačila oproščena plačila dohodnine na podlagi 2. odstavka 26. člena. Dodaten razlog, zaradi katerega je potrebno izvzetje subvencij iz obdavčitve, je nedorečenost določb veljavnega zakona glede pavšalnega pripisa. Kmetje ne morejo sprejemati poslovne odločitve glede najprimernejšega ugotavljanja davčne osnove (na podlagi katastrskega dohodka, normiranih odhodkov ali dejanskih dohodkov), ker ne vedo, kolikšen bo v posameznem davčnem letu pripisani znesek subvencij. Nikjer namreč ni nedvoumno določeno, katera neposredna plačila bodo pripisana in v kolikšnem deležu, prav tako pa ne, katerim površinam bodo pripisana (samo površinam prejemnikov plačil ali vsem površinam v zemljiškem katastru). K 4. členu: Ukinitev investicijske olajšave je nedopustna in škodljiva, ker nestimulativno vpliva na investitorje. Predlagamo, da se za vlaganja v kmetijsko, gozdarsko in dopolnilne dejavnosti v okviru gospodinjstva ali agrarne skupnosti, ne glede na to, ali je obdavčena po katastrskem ali po dejanskih dohodkih, ponovno prizna investicijska olajšava, in sicer v višini 25 % vloženih sredstev. Kmetijstvo kot dejavnost z nizko stopnjo akumulacije je v veliki meri odvisno od investicijskih podpor, kar je tudi temeljna usmeritev drugega stebra skupne kmetijske politike. Prestrukturiranje kmetijstva je še posebej pomembno za razdrobljeno slovensko kmetijstvo, ki se mora prilagoditi številnim standardom, ki jih predpisuje nova zakonodaja. Zagotavljanje kmetijske dejavnosti je v prihodnjem obdobju vezano na večanje in posodabljanje kmetij, ki se bodo še naprej pripravljene ukvarjati s kmetovanjem. Posodabljanje kmetij brez ustreznih investicijskih podpor in investicijskih olajšav v Sloveniji ne bo mogoče, saj zaradi dohodkovne šibkosti ne morejo same zagotavljati zadostnih investicijskih sredstev iz naslova poslovanja, pri vlaganjih v kmetijsko dejavnost pa morajo biti stimulirane z ustrezno davčno zakonodajo, ki jih v obdobju investicijskih vlaganj razbremenjuje dohodnine. V izračunu katastrskega dohodka je delež amortizacije izračunan za povprečni obseg osnovnih sredstev, zato nastaja razlika med vrednostjo amortizacije na intenzivnih kmetijah, ki v večji meri investirajo v nabavo osnovnih sredstev. Predlagamo, da se to vsaj delno izravna s priznavanjem olajšave za investiranje. Ob podnebnih spremembah, ki smo jim priča, je pričakovati pogoste izpade pridelka zaradi suše, pozebe, toče in drugih ujm, zato je nedopustno, da kmetje v primeru navedenih pojavov nimajo možnosti znižanja katastrskega dohodka in s tem zmanjšanja davčnega bremena. K 5. členu: Ta člen predstavlja podlago za izdajo podzakonskega akta, ki povzroči neustavne in nezakonite posledice in se odraža na neutemeljeni finančni obremenitvi davčnih zavezancev. Pridelava oljčnega olja se obravnava kot osnovna kmetijska dejavnost na posebni katastrski kulturi oljčnik, za katerega bo katastrski dohodek izračunan na podlagi prihodka od oljčnega olja kot končnega pridelka pridelave oljk. To bo možno šele z uveljavitvijo nove metodologije ugotavljanja katastrskega dohodka, ko bo dana možnost za uvedbo posebne katastrske kulture oljčnik. Ureditev obdavčevanja oljkarstva v prehodnem obdobju, kot je določeno v trenutno veljavnem 154. člena zakona, ni primerno rešena, kajti katastrski dohodek plantažnega sadovnjaka, povečan za dvainpolkrat, močno presega dejansko dosežene dohodke od pridelave oljčnega olja. K 6. členu: Šesti člen določa, da se določbe tega zakona uporabljajo že za obračun dohodnine za leto 2007. K 7. členu: Sedmi člen določa začetek veljavnosti zakona.
IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO 69. člen (1) Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu. (2) Kot kmečko gospodinjstvo se za namene tega zakona šteje skupnost oseb, ki niso najeta delovna sila in imajo na dan 30. junija v davčnem letu skupno stalno oziroma začasno prebivališče in so prijavljeni kot eno gospodinjstvo, ter imajo na ta dan v uporabi najmanj toliko kmetijskih in gozdnih zemljišč, da znaša njihov skupni katastrski dohodek najmanj 200 evrov, ali v uporabi najmanj 40 čebeljih panjev, evidentiranih v registru čebelnjakov po predpisih o kmetijstvu. (3) Kot skupni katastrski dohodek se šteje katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč ter večkratnik katastrskega dohodka, upoštevanega pri določanju davčne osnove za proizvodnjo vina. (4) Kot osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost se šteje pridelava, kot je določena s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka in predpisi o evidentiranju nepremičnin, je v celoti ali pretežno vezana na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč ter je ustrezno evidentirana v zemljiškem katastru. (5) Ne glede na četrti odstavek tega člena, se kot osnovna kmetijska dejavnost ne šteje pridelava sadik sadnega, gozdnega in okrasnega drevja in grmičevja, pridelava sadik vinske trte in sadik hmelja, pridelava okrasnih rastlin ter intenzivna pridelava vrtnin in zelišč. (6) Ne glede na peti odstavek tega člena, se kot osnovna kmetijska dejavnost šteje intenzivna pridelava vrtnin in zelišč na prostem, na površinah, evidentiranih pod katastrsko kulturo vrt. Kot intenzivna pridelava vrtnin in zelišč se šteje pridelava več kot ene vrtnine ali zelišča na isti površini v posameznem letu. (7) Ne glede na četrti odstavek tega člena, se kot osnovna kmetijska dejavnost šteje tudi proizvodnja vina iz lastnega pridelka grozdja s površin vinogradov, evidentiranih pri davčnem organu, in čebelarstvo, vezano na panje, evidentirane v registru čebelnjakov. (8) Šteje se, da v okviru kmečkega gospodinjstva opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost člani kmečkega gospodinjstva, ki so na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, vpisani v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskega ali gozdnega zemljišča (v nadaljevanju: zemljišča) na podlagi drugega pravnega naslova. (9) Če zemljišče dejansko uporablja oseba, ki nima pravice do uporabe zemljišča na podlagi pravnega naslova v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru, se lahko za namene tega zakona ta pravica pripiše dejanskemu uporabniku zemljišča. (10) Šteje se, da osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost opravlja tudi fizična oseba, ki je kot lastnik ali uporabnik panjev na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, evidentirana v registru čebelnjakov. 70. člen Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se štejejo potencialni tržni dohodki od pridelave na zemljiščih oziroma v panjih in drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. 71. člen (1) Davčna osnova od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti je za pridelavo na zemljiščih katastrski dohodek, ki vključuje tudi druge dohodke, pripisane zemljiščem, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja. (2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, je davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov iz 70. člena tega zakona za proizvodnjo vina iz lastnega pridelka grozdja katastrski dohodek vinograda, katerega pridelek se porabi za pridelavo vina, povečan za dvakrat. Za proizvodnjo vina, vezano na površine vinogradov izven Slovenije, se za določitev davčne osnove upošteva povprečni katastrski dohodek vinogradov, ki jih uporabljajo člani kmečkega gospodinjstva v Sloveniji. Če člani kmečkega gospodinjstva ne uporabljajo vinogradov v Sloveniji, se upošteva povprečni katastrski dohodek vinogradov v katastrski občini, ki je krajevno najbližje vinogradom izven Slovenije. (3) Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov iz 70. člena tega zakona je za pridelavo v panjih 70 % pavšalne ocene dohodka na panj, ki vključuje tudi druge dohodke, pripisane panjem, kot je ugotovljena po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka. 154. člen (1) Ne glede na prvi odstavek 71. člena tega zakona, se do ureditve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka davčna osnova iz prvega odstavka 71. člena ugotovi kot katastrski dohodek, ugotovljen na podlagi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76 in 24/88; Uradni list RS, št. 110/99 in 73/04), povečan za povprečni znesek subvencij na hektar površine kmetijskih in gozdnih zemljišč. (2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se do ureditve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka katastrski dohodek za plantažne sadovnjake pod oljčnimi nasadi ugotovi kot katastrski dohodek plantažnega sadovnjaka, ugotovljen na podlagi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76 in 24/88; Uradni list RS, št. 110/99 in 73/04), povečan za dvainpolkrat ter za povprečni znesek subvencij na hektar površine kmetijskih zemljišč. (4) Del pavšalne ocene dohodka, ki se določa v znesku na panj, se v letih, ko se odkupna cena medu, ugotovljena na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije, za preteklo leto spremeni za več kot 15 %, valorizira z ugotovljenim indeksom spremembe odkupne cene medu za preteklo leto. Nov znesek pavšalne davčne osnove ugotovi minister, pristojen za finance, na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (5) Kot znesek subvencij se upošteva seštevek plačil iz naslova ukrepov kmetijske politike in drugih državnih pomoči, kot ga za leto pred letom, za katerega se odmerja dohodnina, za zasebni sektor izkazujejo evidence ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, oziroma seštevek subvencij na proizvode in subvencij na proizvodnjo, kot ga za leto pred letom, za katerega se odmerja dohodnina, za zasebni sektor kmetijstva izkazuje Statistični urad Republike Slovenije. (6) Minister, pristojen za finance, ugotovi povprečni znesek subvencij na hektar površine kmetijskih in gozdnih zemljišč in povprečni znesek subvencij na panj, na dan 30. junija leta, za katero se odmerja dohodnina in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (7) Kot površina kmetijskih in gozdnih zemljišč se upošteva površina kmetijskih in gozdnih zemljišč v lasti oziroma uporabi fizičnih oseb, kot jih na dan 30. junija, za katero se katastrski dohodek ugotavlja, izkazuje zemljiški kataster. (8) Povprečni znesek subvencij na panj se določi v višini 5 % povprečnega zneska subvencij na površino kmetijskega zemljišča.
Predlagan sklep je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, 2 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora št. 81/08. Predlog zakona je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo komisije ste prejeli na klop. V imenu predlagatelja zakona je obrazložitev podala Edina Ključanin iz Ministrstva za finance. Predsednik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance mag. Stojan Binder je podal stališče komisije. Razpravljali so Jože Korže, Boris Šuštaršič, dr. Andrej Rus, dr. Zoltan Jan, dr. Janvit Golob, Bojan Papič. Na dileme in vprašanja, ki so se pojavljala v razpravi, je odgovarjala Edina Ključanin iz Ministrstva za finance. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 8. seji 11. 6. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E K Predlogu zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI) - nujni postopek Državni svet predlog zakona podpira, ob tem pa opozarja, da predloženi zakon razume kot prehodno rešitev, s katero se sicer upravičeno uvaja obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov, vendar bi Vlada Republike Slovenije morala pristopiti k pripravi celovite zakonske rešitve, ki bi zagotavljala enostavnejši način pobiranja davka od vseh finančnih naložb. Državni svet je oblikoval naslednjo konkretno pripombo: K 14. členu: Tretji odstavek se črta. Obrazložitev: Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Stojan Binder.
Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 6 se jih je glasovanja vzdržalo).
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora št. 46/08. Predlog zakona je obravnavala Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Poročilo komisije ste prejeli po elektronski pošti 4. 6. 2008 in na klop. Predlog sklepa ste prejeli po elektronski pošti 10. 6.2 008 na klop. Predlagatelj zakona Rudolf Moge je podal uvodno obrazložitev. Predstavnik Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Marko Perdih je pojasnil stališče ministrstva. Poročevalec Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport dr. Janvit Golob je pojasnil stališče komisije. Razpravljali so: dr. Zoltan Jan, Anton Peršak, Jože Korže, Branimir Štrukelj, Rudi Cipot, Borut Meh, Mihael Jenčič, Milan Ozimič, Rastislav Jože Reven, Jože Korže (replika), Rajko Fajt, Matej Arčon, Branimir Štrukelj, dr. Janvit Golob, Borut Meh (replika), dr. Andrej Rus. Na dileme in vprašanja, ki so se pojavljala v razpravi, je odgovarjal predlagatelj zakona Rudolf Moge. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 8. seji 11. 6. 2008 na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje
M N E N J E k Predlogu zakona o temeljnih razvojnih programih na področju znanosti in visokega šolstva v letih 2010-2014 (ZTRPZVS)- druga obravnava
Državni svet predlog zakona podpira. Državni svet ugotavlja, da so v predlogu zakona navedeni razvojni programi na področju znanosti in visokega šolstva, katerim je treba poleg splošnih usmeritev, navedenih v veljavnih resolucijah za obe področji (Resolucija o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010 in Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva RS 2007-2010) nameniti posebno prioriteto in pospešiti njihov razvoj v letih 2010-2014 z dodatnimi proračunskimi sredstvi, ki so po letih opredeljena v prilogi tega zakona. Državni svet ugotavlja, da se Vlada v svojem mnenju s predlogom zakona ne strinja, saj le nakazuje možnosti dodatnega financiranja obeh področij in mehanizme za izvedbo tega financiranja, medtem ko je pristojno ministrstvo za večino pomembnejših razvojnih nalog že zagotovilo sofinanciranje preko razpisov evropskih strukturnih skladov. Vlada v mnenju meni, da je način za povečevanje sredstev v predlogu zakona neustrezen, ker bo sama pri pripravi proračunov za prihodnja leta (ob upoštevanju predvidene rasti BDP) načrtovala postopno rast sredstev za področje znanosti in visokega šolstva, ki bodo lahko v petletnem obdobju celo višja od predlagane rešitve v tem zakonu. Državni svet se z mnenjem Vlade, ki nasprotuje temu predlogu zakona, ne strinja iz razloga, ker Vlada sama ni že ukrepala, da bi zagotovila normalno delovanje področja. Državni svet namreč ugotavlja, da se zaradi pomanjkanja sredstev še vedno ni normaliziralo stanje, ki se je pojavilo ob skokovitem porastu študentov od srede 90-ih let. Državni svet meni, da bi moralo biti to področje deležno posebne pozornosti tako, da bi se temeljni razvojni programi na področju znanosti in visokega šolstva dodatno financirali iz državnega proračuna. Zato Državni svet podpira rešitev, da bo s predloženim zakonom država zagotovila v 2. členu navedenim razvojnim programom izvajanje v letih 2010-2014 v okviru dodatnih proračunskih sredstev iz 1. člena na postavki Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki so podrobneje opredeljena po letih v prilogi, ki je sestavni del predloga zakona. Državni svet podpira predlog predlagatelja, da se zaradi spornosti obdobja 2010-2014, na katerega se zagotovitev dodatnega obsega sredstev s predlogom zakona nanaša, spremeni z ustreznim zamikom realizacije začetka izvajanja predloga zakona v letu 2009.
Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).
Predsednik je državno svetnico in svetnike obvestil, da bo 9. seja Državnega sveta v sredo 2. 7. 2008 ob 11. uri v Novi Gorici in nato zaključil 8. sejo Državnega sveta Republike Slovenije. |
|||||||
| Povezane vsebine | |
 |
8. seja Državnega sveta Republike Slovenije |