Iskanje:     Napredno iskanje
Brskanje po kategorijah:



Mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo (ZIS-C) - druga obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 19. seji 21. 10. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo (ZIS-C) - druga obravnava 

Državni svet je bil seznanjen z vsebino predloga zakona, s katero se spreminjajo in dopolnjujejo določena področja prirejanja iger na srečo. Predlog zakona opredeljuje bolj  odgovorno prirejanje in igranje iger na srečo ter nadzor. Cilj predloga zakona je tudi zaščiti mladoletne in druge občutljive osebe pred škodljivimi vplivi in negativnimi posledicami igranja iger na srečo, uveljaviti družbeno odgovorno prirejanje iger na srečo ter povečati učinkovitost nadzora, zlasti na področju nedovoljenega prirejanja iger na srečo brez koncesije Vlade Republike Slovenije.

S predlogom zakona se odpravljajo tudi nepotrebne omejitve v poslovanju prirediteljev in koncesionarjev za prirejanje iger na srečo, ki posegajo v pristojnosti organov upravljanja teh družb. Natančneje so zapisane določbe zakona, ki so se ob izvajanju izkazale za nejasne ali nedorečene. Predlagana je tudi odprava omejitve, da so v lastniški strukturi prirediteljev in koncesionarjev, ki jim Vlada Republike Slovenije dodeli koncesijo za prirejanje iger na srečo, lahko udeležene le osebe evropskega gospodarskega prostora, saj ni tehtnih razlogov, da se ta omejitev ne odpravi med pristopnimi pogajanji Slovenije za vključitev v OECD.

Predlog zakona nadalje ureja tudi napitnine v igralnicah na način, da le te združujejo napitnine na igralnih mizah, pri avtomatih, blagajnah in recepcijah. Napitnina se šteje kot  sestavni del prihodkov koncesionarja in se v celoti nameni za plače zaposlenih na podlagi delovne uspešnosti.

Predlog zakona je bil dne 24.6.2009 objavljen na spletni strani Ministrstva za finance za javno obravnavo. Pripombe in mnenja je posredovalo 17 deležnikov, ki večinoma izražajo svoja stališča do prirejanja iger na srečo ter predlagajo zlasti znižanje dajatev, spremembe delitve koncesijske dajatve ter zmanjšanje ali povečanje števila koncesij. Glede na to, da predlog zakona posega na določena področja prirejanja iger na srečo in se vprašanja lastništva koncesionarjev, števila dodeljenih koncesij, dajatev in njihove delitve proučujejo v okviru strategije razvoja dejavnosti iger na srečo, ki je v pripravi, te pripombe niso bile upoštevane. Upoštevana pa je bila večina pripomb deležnikov s področij in ciljev, ki so predmet tega predloga zakona.

V razpravi je bilo poudarjeno, da sta pripombe k predlogu zakona v zgoraj navedenem roku posredovala prireditelja klasičnih iger na srečo v Sloveniji, to sta Loterija Slovenija, d.d. in Športna Loterija, d.d., ki pa jih predlagatelj ni upošteval, ker smatra, da so posredovane pripombe predmet Strategije razvoja klasičnih iger na srečo, ki je po zagotovilu predlagatelja zakona v pripravi na Ministrstvu za finance.

Državni svet ob tem izrecno poudarja, da mora te pripombe predlagatelj proučiti in jih vgraditi v Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo, ker bo s tem olajšano poslovanje prirediteljema klasičnih iger na srečo ter ustvarjeno več prihodkov za koncesijske dajatve.

Omenjene pripombe se nanašajo na področje tako imenovanih skupnih iger z drugim prirediteljem (npr. Euromillons), spletnih iger na srečo ter na določanje osnove za plačilo koncesijske dajatve. Predlog zakona zelo nejasno opredeljuje spletne igre na srečo in internet, kot zgolj prodajno pot. V primeru, da Loterija Slovenije prodaja Loto tudi preko interneta, ne moremo govoriti o tem, da je Loto spletna igra na srečo in upoštevati vse zahteve, ki jih zakonodajalec predpisuje za spletne igre na srečo, ker gre zgolj za eno od prodajnih poti. Način določanja osnove za koncesijsko dajatev predlog zakona spreminja samo za tako imenovane skupne igre, čeprav bi morali enotno opredeliti koncesijsko osnovo za vse igre in izenačiti osnovo za plačilo davka od iger na srečo. Stopnja koncesijske dajatve se predpisuje samo za internetne igre, ki jih prirejajo igralnice, medtem ko stopnja za internetne igre obeh loterij ni določena. Pri tako imenovanih skupnih igrah je potrebno dopolniti tudi določbe v zvezi z izvedbo žrebanj, skladov za dobitke ter nadzor.

Državni svet je opozoril na potrebo po takojšnjem sprejemu Strategije razvoja klasičnih iger na srečo, ki bi morala biti sprejeta že na osnovi 12. točke, 8. člena Zakona o igrah na srečo, ki je pričel veljati 3.6.1995. V letu 1997 je bila sprejeta Strategija posebnih iger na srečo, Strategije klasičnih iger na srečo pa še danes nimamo, zato se komisija upravičeno sprašuje, kje so vzroki in razlogi za tako dolgo odlašanje sprejema omenjene strategije.

Državni svet obžaluje, da predlagatelj v pripravo predloga obravnavanega zakona ni vključil invalidskih organizacij, ki so po 4. členu Zakona o invalidskih organizacijah obvezane sodelovati pri oblikovanju nacionalnih politik in ukrepov za zagotavljanje enakih možnosti in enake obravnave invalidov. Državni organi so na osnovi tega člena obvezani, da se posvetujejo in v pripravo zakonskih aktov vključijo predstavnike invalidskih organizacij (Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije).

Državni svet pričakuje, da bo predlagatelj pri oblikovanju nadaljnjih sprememb in dopolnitev Zakona o igrah na srečo in pri  izdelavi Strategije o klasičnih igrah na srečo upošteval javni interes in zagotovil monopol države, saj bo v primeru uvedbe anarhične liberalistične politike in kakršnih koli privatizacijskih teženj v zvezi s prirejanjem iger na srečo, znatno osiromašen državni proračun in onemogočeno financiranje programov invalidskih, športnih in drugih dejavnosti, ki jih zdaj država financira iz prihodkov iger na srečo.

Državni svet je izpostavil tudi vprašanje glede pravne podlage identifikacije igralcev in kontrole starosti igralcev pri spletnih igrah na srečo, saj dostop do spletnih iger na srečo ni dovoljen mladostnikom pod 18 let starosti. 

Državni svet podpira konkretne pripombe Loterije Slovenije, z dne 18.9.2009, k 3. a, 40., 107., 108. ter 112. členu veljavnega zakona in predlaga Ministrstvu za finance, da jih prouči in vgradi v predlog zakona.

Državni svet podpira tudi amandmaja Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije  k dopolnitvi 3. a člena z novim 3. odstavkom v Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo ter uvrstitev novega 12. a člena, ki z novim 2. odstavkom dopolnjuje sedanji  35. člen Zakona o igrah na srečo.

* *  *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Boris Šuštaršič.

Povezane vsebine
document 19. seja Državnega sveta Republike Slovenije