2. izredna seja Državnega sveta Republike Slovenije

Državni svet RS se je 17. julija 2013 sestal na 2. izredni seji, na kateri so državni svetniki in svetnice obravnavali tri predloge za sprejem odložilnih vetov, na Zakon o davku od srečk, na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah in na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih. Državni svetniki so izglasovali veta na Zakon o davku od srečk ter na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah in ju tako vrnili Državnemu zboru v ponovno odločanje.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah je v Državnem svetu predstavil minister za pravosodje dr. Senko Pličanič, ki je zatrdil, da kljub zvišanju nekaterih sodnih taks pravica do sodnega varstva ne bo ogrožena, poleg tega pa vedno obstaja možnost plačila taks na obroke, odloga plačila ali tudi oprostitve. Po besedah ministra je sodna veja oblasti predlagala celo do 50% višje sodne takse, s predlagano spremembo pa se takse zvišujejo za v povprečju deset odstotkov. Dejstvo je, kar je priznal tudi minister, da gre za proračunski prihodek, pri čemer je bilo povišanje taks predvideno že v prejšnji vladi.

V imenu Državnega sveta je stališče predstavil Branko Šumenjak. Z dvigom sodnih taks se neutemeljeno in nesorazmerno posega v ustavno pravico do sodnega varstva in jo nesorazmerno omejuje, meni DS. Zaradi dviga sodnih taks, ki brez ustrezne utemeljitve posegajo v ustavno pravico do sodnega varstva se zastavlja vprašanje, kaj bo to pomenilo za uveljavljanje pravice do sodnega varstva in zagotavljanje načela pravne in socialne države.

Državni svet opozarja na pomislek, da je vse več odškodninskih delovno pravnih sporov, prometnih in drugih, v katerih udeleženci v postopkih nimajo sredstev za plačevanje še povišanih sodnih taks. Ob tem je bila tudi izražena bojazen, da bo državljanom zaradi nezmožnosti plačila sodnih taks, kršena pravica do sodnega varstva, kar bi pomenilo precejšen odmik od načela pravne varnosti.

Državni svet opozarja, da Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah uvaja nove sodne takse, kot so npr. za individualne delovnopravne spore premoženjske narave, ki so na delovnih in socialnih sodiščih prevladujoči, za vpis služnosti v zemljiško knjigo, za preslikavo listine iz sodnega spisa pri zunanjem izvajalcu, pri čemer obrazložitev ne izkazuje utemeljenosti njihove uvedbe in tudi ne analize za njihovo uvedbo.

Državni svet meni, da je temeljni kriterij za določanje sodnih taks sorazmernost, ker je namen sodnih taks plačilo za opravljanje storitev, zato mora obstajati sorazmerje med višino sodne takse in storitvijo, poleg tega pa mora obstajati tudi sorazmerje med posameznimi taksami. Ob tem gre omeniti zlasti višanje taks v postopkih, v katerih se takse določajo glede na vrednost spornega predmeta (6. člen ZST-1B), v zakonskih sporih in sporih iz razmerja med starši in otroki (10. člen ZST-1B), v individualnih delovnih sporih premoženjske narave (11. člen ZST-1B) in po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje (13. člen ZST-1B). Povišanje teh taks v obrazložitvi predloga zakona namreč ni bilo utemeljeno s stroški za storitev, kar je temeljni kriterij za določanje taks. Glede na navedeno, utemeljeni razlogi za povišanje taks niso izkazani, zaradi česar je sklepati, da gre v konkretnem primeru za prikrito obdavčevanje, ki ni dopustno.

Pravica do sodnega varstva je tista ustavna vrednota, ki bi jo morali v času gospodarske krize intenzivno varovati in nadgrajevati. V primeru uveljavitve sprejete novele zakona, pa se bo gospodarska kriza, kriza vrednot in prava, lahko še poglobila, zato kaže ponovno pretehtati sprejete rešitve. Odložilni veto je bil sprejet s 26 glasovi za in 1 proti.

Zakon o davku od srečk je v Državnem svetu zagovarjal minister za finance dr. Uroš Čufer. Davek od srečk bo zagotovil dodatna finančna sredstva v proračun RS. Opozoril je, da se kljub krizi prihodek prirejevalcev klasičnih iger na srečo v zadnjih letih zvišuje in zato se nevladnim organizacijam, ki iz tega vira pridobivajo sredstva za delovanje, sredstva ne zmanjšujejo. Uvedba davka od srečk v tej luči ne bi predstavljala le novega vira prihodkov za državni proračun, temveč tudi poskus omejevanja zasvojenosti, je dejal minister.

Razloge za odložilni veto je v imenu Državnega sveta predstavil Alojz Kovšca. Državni svet je ocenil, da je zakon škodljiv za slovenske invalidske, humanitarne in športne organizacije, saj se posledice sprejema zakona ob obdavčitvi dveh prirediteljev klasičnih iger na srečo v končni fazi prenašajo tudi na končne uporabnike koncesijskih sredstev. Predvideti je tudi možno, da se bo uvedba davka dolgoročno zaradi predvidljivega padca prodaje srečk in zaradi odpiranja možnosti tako nelegalne kot tudi legalne ponudbe tujih, predvsem internetnih prirediteljev iger, ki bodo zaradi manjše davčne obremenjenosti bolj konkurenčni od domačih prirediteljev, izkazala kot fiskalno kontra-produktivna.

Če je zaradi potreb proračuna razumljiva potreba po povečevanju davkov od dejavnosti iger na srečo, pa se zastavlja vprašanje nujnosti preoblikovanja uveljavljenega modela stabilnega financiranja slovenskih invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij in ad hoc zakonskih rešitev, ki bodo invalidskim, humanitarnim in športnim organizacijam povzročila škodo, ki jo bo z morebitnimi kasnejšimi spremembami zakonodaje težko popraviti. Državni svet meni, da se z zakonskim predlogom posega, z analitsko ne dovolj podprtimi kratkoročnimi ukrepi, na občutljiv družbeni podsistem po liniji najmanjšega odpora, brez natančnejših izračunov o posledicah na novo uvedenega davka in brez ustreznih mednarodnih primerjav o učinkih, ki jih prinaša dodatna obdavčitev tega področja. Odložilni veto je bil sprejet s 26 glasovi za in nobenim proti.

Državni svetniki pa niso izglasovali odložilnega veta na spremembe Zakona o gozdovih, ki določa, da morajo gospodarski subjekti zagotavljati sledljivost lesa. Zakon je s strani vlade zagovarjal minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, ki je poudaril, da gre pri zakonu za izpolnjevanje evropskih obveznosti, in da je Slovenija že od marca v prekršku. Minister Židan je še posebej izpostavil, da gre v tem primeru tudi za borbo proti črni in sivi ekonomiji, o kateri zadnje čase veliko govorimo ter da so številke o lesu odpeljanem iz slovenskih gozdov, ne da bi lastniki plačali kakšno koli dajatev državi ogromni, ne glede na to, katero analizo se vzame za izhodišče (Gozdarski inštitut, Zavod za gozdove….). Minister je državnim svetnikom zagotovil, da bo v štirih mesecih pripravljena nova, usklajena novela, ki bo popravila najbolj sporen člen zakona, ki govori o tem, koliko lesa za lastno uporabo lahko lastniki pripeljejo iz gozda brez prevoznice. Pri tem je opozoril še na to, da bo kljub temu za vsak les potrebno voditi evidenco in jo hraniti 5 let, tudi, če jo bo dovoljeno pripeljati iz gozda brez prevoznice. Spomnil je tudi na to, da so kazni zagrožene za kmete in manjše lastnike do 300 evrov. Po krajši diskusiji Državni svet veta ni podprl in je naložil ministru, da novelo zakona s strokovnimi interesnimi skupinami uskladi v naslednjih 3 mesecih.