Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Kontakt
Resolucija DS za
Novice
Državni svet se je dobil na letošnji prvi seji
S 1. januarjem je predsedovanje Evropske unije prevzela Republika Madžarska. Madžarski veleposlanik v Sloveniji dr. István Szent-Iványi je državnim svetnikom predstavil prioritete madžarskega predsedovanja. Med drugim je omenil nadaljevanje finančne-gospodarske konsolidacije območja EU in nadaljevanje pristopnih pogajanj z republiko Hrvaško. Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič se je veleposlaniku zahvalil za njegov obisk ter predstavitev dela EU v naslednjem obdobju. 
Postavljeno je bilo tudi nekaj vprašanj, tako v zvezi z medijskem zakonom, madžarskim modelom pokojninskega sistema, kot tudi kakšna je trenutno situacija na področju tovarne aluminija v Ajki, kjer je pred meseci prišlo do katastrofalnega izlitja strupenega blata. Glede položaja manjšin v državah EU je veleposlanik pojasnil, da si niso zastavili posebnih nalog na področju reševanja problematike narodnih manjšin, bo pa pozornost posvečena romski skupnosti v EU. 
Predstavitev prednostnih nalog - Poročilo iz januarskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta
Predlog zakona o socialnem podjetništvu so državni svetniki podprli, vendar pa so ob tem nanizali precej opozoril, ki so bila predstavljena že v mnenju matične Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Socialno podjetništvo pomeni možnost zaposlovanja izključenih populacij, ki težko vstopajo v delovna razmerja. Prav tako socialno podjetništvo nudi možnost odkrivanja inovativnih oblik zaposlitev, išče tržne niše tudi tam, kjer jih komercialni interes ne najde in podobno. MDDSZ tudi upa, da bo ukrep socialnega podjetništva omejil delo na črno. Za te oblike zaposlitev bodo nudili tudi določene finančne stimulacije. Matično delovno telo v Državnem zboru je upoštevalo veliko pripomb in sugestij, ki jih je na zakon dal Državni svet. Še vedno pa ostajajo nekatere dileme, določene rešitve v zakonu so tako zapleteno urejene, da jih ne bo mogoče uporabljati. Kot zelo problematično pa je bilo označeno nedoločno ločevanje profitne in neprofitne dejavnosti v okviru iste pravne osebe. Predlagano združevanje neprofitne in profitne dejavnosti v eni sami pravni osebi, ki se pojavlja skozi celoten predlog zakona, je že v osnovi sporno, saj v slovenskem pravnem redu ni moč najti ustreznih podlag za izvedbo takšne ureditve v praksi. Gre torej za prejudiciranje nastanka neke vrste hibridnih pravnih oseb brez ustrezne pravne podlage. Zakon je v imenu Državnega zbora predstavljal Tadej Slapnik, poslanec Zares, v imenu MDDSZ pa Damjana Košir.
Zakona o detektivski dejavnosti državni svetniki niso podprli. Strinjali so se, da so v zakonu določene rešitve dobre, vendar je nedopustno, da bi se nižal nivo potrebne šolske izobrazbe za opravljanje dela detektiva. Državni svet je ponovno opozoril na zagotavljanje javnega interesa in pravic potrošnikov; na pravico slovenskega potrošnika do komunikacije v materinem jeziku. V imenu Ministrstva za notranje zadeve je zakon predstavil dr. Miroslav Žaberl, generalni direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge.
Državni svetniki so podprli spremembe in dopolnitve Zakona o volilni in referendumski kampanji. Državni svet je ugotovil, da predlog zakona sledi odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-295/07 (Uradni list RS, št. 105/08), ki je bila izdana v postopku ocene ustavnosti in zakonitosti na zahtevo Državnega sveta. Ustavno sodišče je v odločbi odločilo, da Državni svet z zahtevo za zakonodajni referendum uresničuje svojo ustavno pristojnost in se tako aktivno vključi v zakonodajni postopek in mu je zato treba zagotoviti dejavno sodelovanje tudi v referendumski kampanji, zlasti tako, da sodeluje pri seznanjanju in obveščanju volivcev in s tem vpliva na njihovo odločanje na referendumu. Bistvenega pomena za izvedbo kampanje pa je, da so Državnemu svetu zagotovljena primerna sredstva. Rešitve zakona je predstavila državna sekretarka z Ministrstva za javno upravo Tina Teržan.
Zelo živahna razprava se je razvila pri točki Seznanitev z izvajanjem Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin v povezavi s poskusnimi izračuni vrednosti nepremičnin. Državni svetnik Rastislav Reven je pripravil predstavitev, na podlagi katere so bile jasne mnoge težave, ki se ob vrednotenju nepremičnin pojavljajo v praksi. Na vprašanja državnih svetnikov je odgovarjal Aleš Seliškar, generalni direktor GURS-a. Državni svet je sprejel sklep, da se rok za podajanje pripomb na izračunane vrednosti nepremičnin podaljša za tri mesece.
Državni svetniki so sprejeli tudi predlog Poročila o delu za leto 2010. Poročilo bo v celoti objavljeno na spletnih straneh Državnega sveta. V njem so objavljeni vsi pomembni vsebinski in statistični podatki o delu Državnega sveta v letu 2010.
Sprejeta je bila tudi pobuda za sprejem zahteve za začetek postopka za presojo ocene ustavnosti Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Državni svet predlaga, da Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovi, da je Zakon o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije (ZSDZVZEU), zlasti njegov 11.a člen v neskladju z določbami Lizbonske pogodbe, ker ne ureja vloge Državnega sveta. To pa hkrati predstavlja še neskladje z 8. in 153. členom Ustave Republike Slovenije, ki določata, da morajo biti zakoni v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.
