A R H I V S K A     S T R A N

Novice

Posvet: Gospodarski in družbeni pomen zadrug – stanje in razvojne možnosti v Sloveniji ter izkušnje iz sosedstva

torek, 17.11.2009

Državni svet je 17. 11. 2009 organiziral posvet z naslovom Gospodarski in družbeni pomen zadrug – stanje in razvojne možnosti v Sloveniji ter izkušnje iz sosedstva. Zadružništvo je v svetu eden temeljev gospodarske dejavnosti. Zadruge v kmetijstvu in številnih drugih dejavnostih zagotavljajo storitve članom, ki jim drugače ne bi bile dostopne ali bi jim bile dostopne ob manj ugodnih pogojih.


www.skledar.tv

S svojo odprtostjo za vstop novih članov, demokratičnim odločanjem (po načelu »en član, en glas«) in delitvijo presežka, sorazmerno s poslovnim sodelovanjem članov zadruge, prispevajo k gospodarskemu in družbenemu razvoju. Po mnenju Združenih narodov in Evropske unije je spremljanje zadrug in izmenjava izkušenj bistvenega pomena za razvoj zadrug in njihovo ustrezno obravnavo v sistemskih rešitvah, posebej še pri premagovanju finančne in gospodarske krize. Države si prizadevajo spodbujati zadružno obliko poslovnega organiziranja, saj trajnostni gospodarski in družbeni razvoj predpostavlja učinkovito delovanje in dopolnjevanje podjetij različnih organizacijskih oblik, tudi zadrug.

S posvetom je Državni svet želel predstaviti stanje in možnosti za razvoj zadrug v Sloveniji ter pozitivne izkušnje z zadružništvom v pokrajini Trentino s podobnimi geografskimi značilnostmi in zgodovino v sosednji Italijii.

Udeležence je uvodoma nagovorila podpredsednica Državnega sveta Lidija Jerkič: "Kot se je izkazalo v primeru zadrug na Slovenskem, imajo te tudi pomembno družbeno, socialno in trajnostno razvojno komponento. Če temu ne bi bilo tako, bi po 137 letih, od kar so na Slovenskem zaživele prve oblike zadružnega delovanja, te že zdavnaj ugasnile. Za Slovenijo lahko celo rečemo, da je že kmalu po ustanovitvi prvih zadružnih oblik zadružništvo postalo ne le pomemben element pospeševanja razvoja kmetijstva temveč kar steber njegovega ekonomskega obstanka. Šlo je namreč za čas hude gospodarske krize. Prav zadružnemu tipu stanovskega organiziranja in samopomoči se lahko zahvalimo, da se je kmečki živelj v 19. stoletju ubranil pred ekonomskim propadom v času takratne velike agrarne krize.

Zato iz zgodovinskih izkušenj lahko razberemo, da je še posebej v času krize pomembno, da se kmetijstvo dobro organizira in deluje učinkovito, strokovno in odločno. To velja tudi danes. Le na organiziran način je mogoče ustrezno reagirati na tržna nihanja, slediti spremembam na trgu in zmanjšati riziko nihanj cen. Še več! Stanovsko samoorganiziranje lahko prispeva k razvoju dinamičnega gospodarskega okolja, v katerem lahko kmetje sami dajejo iniciativo, vplivajo na trg in na ta način zmanjšujejo tržna nihanja. Zato je danes zadružništvo v razvitih družbah pomemben, če ne kar ključni element dinamičnega gospodarskega okolja, ki v iskanju priložnosti prerašča nacionalne okvire."

Govor

Nadaljevali so predstavniki Zadružne zveze Trentina, o Stanju in možnostih za razvoj zadrug v Sloveniji je spregovoril državni svetnik predsednik Zadružne zveze Slovenije in podpredsednik Evropskega združenja kmetijskih zadrug COGECA Peter Vrisk, o Vlogi države pri spodbujanju multifunkcionalne vloge zadrug v Sloveniji pa državna sekretarka Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Sonja Bukovec.