Delo komisij

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na svoji 45. seji razpravljala o Predlogu zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja ter o Predlogu zakona o spremembah Zakona o dohodnini. Oba predloga zakonov so člani komisije podprli, vendar pa so imeli tudi predloge za njihovo izboljšanje.

Po zagotovilih predlagatelja se bo z Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja zagotovilo učinkovitejše pravno varstvo ponudnikov, naročnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil ter racionalizacija postopkov pravnega varstva, ki potekajo pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo. Glede na to, da se predlagane rešitve nanašajo predvsem na postopkovne izboljšave in se po mnenju komisije spreminja le forma, premalo pa je poudarka na vsebinskih rešitvah, ki bi zagotavljale racionalnejšo, učinkovitejšo in bolj odgovorno porabo, komisija predlaga, da se v okviru Državnega sveta organizira razprava, ki bo celoviteje osvetlila problematiko področja javnih naročil ter skušala poiskati izboljšave tudi z vsebinskega vidika.

S spremembami Zakona o dohodnini pa se predlaga črtanje ureditve, ki jo je uvedla novela Zakona o dohodnini sprejeta decembra 2010 in je uveljavila obvezen prehod na sistem vodenja knjigovodstva za ugotavljanje davčne osnove od kmetijske in gozdarske dejavnosti na kmetijah, katerih skupni dohodek članov gospodinjstva presega 7500 evrov.

Predlog zakona torej predvideva možnost odločitve kmetov, da po lastni presoji določijo način ugotavljanja davčne osnove. S tem se administrativno razbremenjuje kmetijstvo, komisija pa se zavzema za poenostavitve davčne politike v celoti ter za takšne predloge, ki bi finančno razbremenili vse gospodarske subjekte. Tako bi veljalo razmisliti tudi o zakonski rešitvi, ki bi predvidela obdavčitev kmetijske dejavnosti na podlagi pavšalno ocenjenega dohodka ter razširitev takšnega načina obdavčitve tudi na obrtnike in manjša podjetja.

Predlagatelj sprememb zakona opozarja, da bi uvajanje obveznega knjigovodstva, predvideno z veljavnim zakonom, za povečano število kmečkih gospodarstev zahtevalo dodatne finančne obveznosti v obliki stroškov, ki bi jih zaračunavali računovodski servisi posameznim kmetijam za svoje storitve. Uvedba obveznega knjigovodstva bi zahtevala tudi sprejem določenih standardov za vodenje računovodstva v kmetijstvu in njihovo prilagoditev realnim potrebam slovenskega kmetijstva. Komisija ugotavlja, da takšni postopki ne vodijo k administrativnemu in finančnemu razbremenjevanju gospodarskih subjektov.