A R H I V S K A     S T R A N

Zborniki posvetov

Sistemske spremembe na področju institucionalnega varstva starejših v Sloveniji

Zbornik referatov in razprav, št. 3/2009
Zbornik uredila: mag. Marjeta Tratnik Volasko
Izdal in založil: Državni svet Republike Slovenije
Avgust 2009

.pdf  Publikacija v pdf obliki, velikost 464 KB, obsega 68 strani

Zbornik je nastal na podlagi istoimenskega posveta, ki je bil 23. oktobra 2008 v prostorih Državnega sveta Republike Slovenije.

Vsebina

  • Boris ŠUŠTARŠIČ: Spremna beseda
  • Boris KOPRIVNIKAR: Stanje na področju institucionalnega varstva starejših v Sloveniji in predlog statutarnih sprememb ter sprememb  v upravljanju in financiranju izvajalcev institucionalnega varstva starejših
  • Davor DOMINKUŠ: Spremembe na področju institucionalnega varstva v luči zakona o dolgotrajni oskrbi
  • dr. Martin TOTH: Stanje in razvojne možnosti zdravstvene nege v socialnih zavodih
  • dr. Miroslav KRANJC: Povzetek revizijskega poročila Skrb za tiste, ki potrebujejo varstvo in nego drugih
  • Boris ŠUŠTARŠIČ: Bivalne razmere starejših invalidov
  • mag. Bojana CVAHTE: Pogledi na trajno zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic in dostojnega preživljanja starosti
  • dr. Mateja KOŽUH NOVAK: Za vsakega prebivalca Slovenije človeka dostojno staranje
  • mag. Milan KRAJNC: Sodobnejše upravljanje in poslovodenje  socialnovarstvenih zavodov
  • RAZPRAVA (povzetek) 
  • SKLEPI

Spremna beseda: državni svetnik Boris Šuštaršič

Državni svet je v preteklih mandatih v sodelovanju z različnimi organizacijami organiziral vrsto posvetov na temo aktivnega staranja, nacionalnega programa socialnega varstva, preprečevanja nasilja nad starejšimi, neposrednega ter individualiziranega financiranja storitev in tako dalje. Večkrat smo opozorili tudi na potrebo po čimprejšnjem sprejetju Zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki na svojo končno obliko čaka že od leta 2006.

Z razvojem družbe se tudi razmere v njej drastično spreminjajo in živeti danes ni zaradi tehnološkega napredka nič lažje, kot je bilo pred nekaj desetletji. Še več je izzivov, še bolj intenzivno se lahko v nas porajajo občutki izločenosti iz družbe in skrb za varno, kvalitetno in aktivno starost je postala nujna. Delež starejših ljudi v družbi se povečuje, njihove potrebe pa so tako raznolike, kot so raznolike njihove življenjske poti. Nekdo potrebuje nenehno nego, drugemu je dovolj zgolj pogovor, tretji želi skrbeti zase sam, ob tem pa potrebuje občutek, da bo lahko dobil pomoč, kadar jo bo potreboval.

Sistem institucionalnega varstva starejših je zasnovan kompleksno, zato se vsi zavedamo, da se bodo kakršnikoli premiki in spremembe odrazili na celotnem sistemu. Ravno zato je pri iskanju prihodnjih rešitev treba upoštevati čim bolj širok spekter mnenj in pogledov. Spremembe zgolj zaradi sprememb samih v končni fazi niso smiselne. Je pa nujno, da se spremembe dopušča in se jih sprejema, četudi izven okvira dosedanjega razmišljanja, in sicer na strani vseh, tako uporabnikov kot izvajalcev.

Vsekakor je čas za dogovor o rešitvah, ki pa ne bodo mogle biti enoznačne. Že tolikokrat omenjene demografske spremembe in raznolikost družbenega življenja nam ne dopuščajo, da bi vztrajali na sistemih, ki ne omogočajo učinkovitega in visoko kvalitetnega izvajanja storitev. Vsi bi si želeli sistema, ki bi bil prilagodljiv in bi omogočal zadovoljitev široke palete potreb starejših ljudi. Sistema, ki bo prijazen tako do uporabnikov kot tudi izvajalcev storitev. Za to pa bodo nujno potrebni skupni napori vseh udeleženih v procesu izvajanja storitev institucionalnega varstva.