Novice

Na 14. izredni seji je Državni svet sprejel odložilne vete na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na motorna vozila in Zakon o spremembah Zakona o tajnih podatkih.

Državni svet meni, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo zajema zelo ozek krog sprememb, čeprav sta edina dva prireditelja klasičnih iger na srečo, Loterija Slovenije in Športna loterija, posredovala precej več pobud, da se odpravijo pravne ovire, ki jim preprečujejo boljše gospodarjenje oziroma bolj učinkovito oblikovanje sredstev za dobre namene iz državnih koncesij od iger na srečo. Glede na obrazložitev novele, naj bi to urejala razvojna strategija, ki pa še vedno ni sprejeta. Sicer pa je sporno, da bi osnovo tega področja ureja strategija, zakon bi moral temeljiti prav na strategiji ne pa obratno.

Zakon zavezuje prireditelje k oblikovanju določenih sredstev iz koncesij za dobre namene, ki se nakazujejo od obeh obstoječih prirediteljev klasičnih iger na srečo na Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in Športno fundacijo. Določa, da igralnice iz sredstev za dobre namene obema fundacijama nakazujejo le po 2,2 odstotka od tovrstnih oblikovanih sredstev. Dejavnost invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij je izjemnega javnega pomena, še posebej v državi, v kateri mora društvena dejavnost marsikdaj nadomestiti funkcijo države, ki vsega tega ne zmore. Zato je za invalidske, humanitarne in športne organizacije zelo škodljiv 3.a člen, ki povsem na novo določa prireditelje za spletne igre na srečo, katere lahko prirejajo le gospodarske družbe, ki imajo koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo ali koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah. 3.a člen ne določa, kam naj se nakazujejo plačila od teh dodeljenih koncesij, kar je v nasprotju z ureditvijo v tem zakonu v vseh ostalih primerih, v katerih je za vsako igro na srečo natančno določeno, v katere namene se izplačujejo koncesijske dajatve. Področje prirejanja spletnih iger je torej v celoti prepuščeno prosti presoji ministra za finance, kar je nova izjema v Zakonu o igrah na srečo. S tem lahko finančni minister spreminja politiko do financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij iz koncesijskih dajatev od spletnih iger na srečo. Tako ne bo več zagotovljena dosedanja stabilnost javnega financiranja iz tega vira za invalidske, humanitarne in športne organizacije. To pa pomeni, da bosta slovenska prireditelja klasičnih iger na srečo uspela iztržiti bistveno manj koncesijskih dajatev za dobre namene, katere se nakazujejo v Fundacijo za financirajo invalidskih in humanitarnih organizacij in Športno fundacijo, medtem ko igralnice iz svojih koncesijskih obveznosti financirajo druge javne družbene potrebe, razen že navedenega zneska v višini 2,2%. Državni svet meni, da bi moral člen 3.a vsebovati še določilo, po katerem naj bi se plačila za dodeljeno koncesijo za prirejanje spletnih iger na srečo uporabljala za financiranje dejavnosti invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.

Glede Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije so državni svetniki opozorili na nedodelan prenos nezazidanih stavbnih zemljišč s sklada na občine, načrtovani prenos nekaj gozdarjev z Zavoda za gozdove Slovenije na sklad, znaten delež koncesnine, ki jo bo moral sklad v prihodnje prepustiti občinam ipd. Posebej je nesprejemljiva rešitev je, da se odpravi nadzor Državnega zbora nad delom državnega sklada, s čimer bo z odpravo javnega nadzora namreč mogoče kmetijska zemljišča in gozdove podrediti ozkim kapitalskim interesom. Novela zakona ne pripomore k učinkovitemu gospodarjenju z gozdovi, saj izrinja še zadnje vzvode države za nadzor nad gozdovi, katere lastnica je. Zakon določa koncesijska razmerja, kar je prej spadalo pod določila uredbe. Državni svetniki so že med sprejemanjem novele zakona imeli veliko pripomb o nedorečenosti in nejasnosti v zvezi s prenosom nezazidanih stavbnih zemljišč na občine. Novela zakona skladu dodatno odvzema sredstva iz koncesijskih dajatev, hkrati pa mu stroškovno nalaga še zaposlene z Zavoda za gozdove Slovenije in obenem zmanjšuje stroške strokovnega dela, s tem pa tudi strokovno delo z manjšim obsegom vlaganja v gozdove in investicijsko vlaganje v gozdne ceste. Državni svet zato ocenjuje, da sprejeta novela Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ne prinaša sprememb v smeri efektivnejšega, transparentnejšega in nasploh boljšega delovanja sklada, temveč v negotovost postavlja delovanje in celo obstoj sklada. Po tem zakonu se močno zmanjšujejo prihodki sklada, kar bo imelo za posledice, da bo sklad postal velik proračunski porabnik.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na motorna vozila bo posodobil lestvico za odmero davka z upoštevanjem okoljskih meril (izpust CO2), uveljavil ukrepe za preprečitev utaje davka, celoviteje obdavčil večji del osebnih motornih vozil, uveljavi progresivnost obdavčitve s povečanjem davčne stopnje za motorna vozila z višjim škodljivim izpustom, odpravil obdavčitve rabljenih vozil in možnost vračila davka ob iznosu ali izvozu vozila iz Slovenije. Vendar po mnenju Državnega sveta ti cilji ne sledijo ciljem, ki so bili dejansko uzakonjeni. Pod krinko zelene davčne reforme in skrbi za varstvo okolja se dodatno obremenjuje predvsem srednji sloj, ki kupuje srednji rang avtomobilov in motorjev. Bistvo tega zakona je več davkov od prodaje motornih vozil, kar Vlada niti ne skriva, saj v oceni finančnih posledic zakona v letu 2010 pričakuje okoli 20 milijonov evrov več davčnih prihodkov. Zakon pa se npr. tovornih vozil, ki so največji onesnaževalec, sploh ne dotika. V času, ko države v Evropi in po svetu subvencionirajo nakup motornih vozil, da bi s spodbujanjem zasebne potrošnje omilile gospodarsko krizo, slovenska vlada le-to še dodatno obremenjuje. Še zlasti zato, ker so države, ki so take subvencije uvedle, zaradi povečanja prodaje te subvencije skozi davke ne samo dobile nazaj, ampak je bilo tega denarja celo več, kot pa je bilo subvencij. Slovenska vlada pa na podlagi prodaje motornih vozil v letu 2007, ko je bila konjunktura meni, pričakuje več davčnih prihodkov s poviševanjem davkov več, kar je nerealna ocena. Obenem je lestvica po mnenju poznavalcev med najbolj progresivnimi in najvišjimi v Evropi. Z novelo zakona bodo obdavčena tudi motorna vozila. Obdavčitev za motoriste pa je nesorazmerna z njihovim negativnim vplivom na okolje v primerjavi z osebnimi avtomobili: motorna kolesa v povprečju na leto opravijo okoli 3500 km (avtomobili okoli 15000), obdobje uporabe pa je pri motornih kolesih približno 6 mesecev na leto (avtomobili pa seveda celo leto). Tako so motorna kolesa približno 8-krat manjši onesnaževalec okolja, kar bi bilo pri obdavčitvi potrebno upoštevati.

Glede Zakona o spremembah in dopolnitve Zakona o tajnih podatkih Državni svet meni, da spremembe ne sledijo ciljem, ki so bili uzakonjeni. Pod krinko reorganizacije in racionalizacije služb v Ministrstvu za notranje zadeve se želi vzpostaviti političen nadzor v okviru izdaje dovoljenj za dostop do tajnih podatkov. Bistvo novele zakona je, da se prenese odločanje za opravljanje preverjanja za izdajo dovoljenj za delo s tajnimi podatki iz Policije na Ministrstvo za notranje zadeve. Ta sprememba prinaša veliko vsebinsko spremembo, ki kaže tudi na določeno nezaupanje do Policije, ki je neodvisen strokovni organ. Državni svet poudarja, da je delo s tajnimi podatki z vidika varnosti državljanov zelo pomembna zadeva in naj z njimi upravljajo tisti, ki so popolnoma neodvisni in niso politično nikomur podrejeni. Z novelo zakona pa bo z zbirko podatkov upravljalo Ministrstvo za notranje zadeve oziroma minister za notranje zadeve ter njen državni sekretar, ki sta oba politično imenovana. Spremembe zakona pa pomenijo, da bo nad tem delom izdaje dovoljenj za delo s tajnimi podatki tudi nesporno obstajal politični nadzor, kar pomeni onemogočanje neodvisnega nadzora ter neodvisno delo.