Delo komisij

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport sta na skupni seji 26. avgusta 2010 obravnavali Predlog zakona o malem delu, Predlog zakona o urejanju trga dela ter se seznanili s Poročilom o delu in finančnem poslovanju Fundacije za financiranja invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) v letu 2009.

Predlog zakona o malem delu enotno ureja oblike dela, ki jih zaradi njihove občasne narave ni mogoče šteti kot delovno razmerje, kljub temu da ima včasih takšno delo lahko elemente delovnega razmerja. Tudi priložnostno in občasno delo vključuje v mehanizem podpore socialnim blagajnam, vsem, ki ta dela opravljajo, pa omogoča primerljive pravice iz socialnih zavarovanj in s tem tudi ustrezno varnost na trgu dela. Zmanjšati se želi tudi obseg dela in zaposlovanja na črno. Predlog zakona uvaja novo možnost legalnega opravljanja plačanega dela, ki ima lahko tudi elemente delovnega razmerja, pod ugodnejšimi pogoji za delodajalca. Med drugim ureja tudi občasno in priložnostno delo študentov in dijakov. Z zakonom se želi vzpostaviti sistem, ki bo učinkoviteje ščitil pravice dijakov in študentov ter jim omogočil ustrezno varnost na trgu dela, hkrati pa ohranjal pozitivne strani trenutne ureditve študentskega dela.

Državni svetniki so bili prepričani, da je področje študentskega dela potrebno urediti, prav tako pa morajo dobiti možnost zaslužka tudi brezposelni in upokojenci. Problematično se jim je zdelo, da zakon ureja malo delo za vse tri omenjene skupine prebivalstva in ne upošteva značilnosti in želja posamezne populacije. Člani komisije so prepričani, da bi zaradi predlaganega zakona vse več delodajalcev zaposlovalo po sistemu malega dela, saj bi si tako zmanjšali stroške dela. Delavci bi bili postavljeni še v slabši položaj. Opozorili so, da se je potrebno problema lotiti celostno in se zavedati možnih posledic, kot je na primer zmanjšanje števila študentov.

Predlogu zakona o malem delu so ostro nasprotovali predstavniki študentov ter predstavniki delojemalcev, podpirali pa so ga predstavniki gospodarstva, obrtnikov in upokojenci. Nasprotniki so menili, da je študentsko delo na trgu dela predstavljalo nelojalno konkurenco, poleg tega pa je prihajalo do številnih zlorab.

Predlog zakona o urejanju trga dela bo nadomestil Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB), ki je ob nastanku v letu 1991 urejal predvsem področje politike zaposlovanja, sistem zavarovanja za primer brezposelnosti, štipendiranje in področje študentskega dela ter je predstavljal zakonsko podlago za delovanje institucij na trgu dela, predvsem Zavoda RS za zaposlovanje, kasneje pa tudi skladov dela. V času od nastanka je bil spremenjen in dopolnjen osemnajstkrat, spremembe pa so v ZZZPB posegale nesistemsko, kar je povzročilo veliko težav pri izvajanju ukrepov na vseh področjih, ki jih ZZZPB ureja. Predlog zakona o urejanju trga dela želi povečati varnost iskalcev zaposlitve, vzpostaviti mrežo izvajalcev, ki bi omogočala učinkovito izvajanje ukrepov, povečati učinkovitost izvajanja ukrepov Aktivne politike zaposlovanja in zmanjšati administrative obremenitve za podjetja in osebe na trgu dela.

Člani komsije so poudarili, da bi Vlada RS morala pripraviti zakone na podoben način kot je tega, saj so pri pripravi zakona sodelovali vsi zainteresirani socialni partnerji in je predlog zakona z njimi v celoti usklajen. Predlog zakona so podprli.  

Komisija se je seznanil s Poročilom o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2009. Poudarili so, da je od fundacije odvisnih veliko organizacij in posameznikov in da je zato njeno stabilno financiranje v prihodnosti izredno pomembno.

Mnenji komisije