A R H I V S K A     S T R A N

Združenje evropskih senatov

Datum objave:  28. februar 2003

Četrto srečanje Združenja evropskih senatov

V španskem Senatu je 28. 2. 2003 potekalo 4. srečanje Združenja evropskih senatov, ki so se ga udeležili predsedniki zgornjih domov parlamentov Nemčije, Avstrije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Španije, Ruske federacije, Francije, Italije, Nizozemske, Poljske, Češke, Romunije, Švice in Slovenije, kot opazovalec pa Luksemburg. Tema 4. srečanja je bila ťZgornji domovi in funkcije nadzora nad vladamiŤ.

Delegacijo državnega sveta je vodil predsednik Janez Sušnik, v njej pa so sodelovali še mag. Tomaž Lovrenčič, veleposlanik Republike Slovenije v Madridu, Primož Hainz, sekretar državnega sveta, Lilijana Žurman, svetovalka državnega sveta, Zdenka Simčič, podsekretarka v Protokolu Republike Slovenije in prevajalka in Jasna Ponikvar, 2. sekretarka veleposlaništva Republike Slovenije v Madridu.

V otvoritvenem nagovoru je predsednik španskega Senata Juan José Lucas povzel dosedanja srečanja Združenja evropskih senatov, predstavil splošne in posebne funkcije nadzorov zgornjih domov nad vlado ter splošne in posebne funkcije nadzora španskega Senata nad vlado. Na splošno imajo zgornji domovi klasične instrumente nadzora nad izvršilno oblastjo. Med klasične elemente nadzora zgornjih domov nad izvršilno oblastjo se uvrščajo vprašanja in pobude ter interpelacije oziroma zahteve, kot tudi ustanovitve mešanih komisij. V primerih, kjer zgornji domovi izpolnjujejo funkcijo zastopanja teritorialnih interesov, posledično izvajajo kontrolo nad izvršilno oblastjo pri vprašanjih povezanih s teritorialnimi entitetami.

Španski senat ne posreduje mehanizmov, ki se uvrščajo med zahteve glede politične odgovornosti vlade pred senatom, prav tako vlada ni pravno zavezana odstopiti od katerihkoli iniciativ na zahtevo senata. Španski senat izvaja klasične elemente nadzora nad izvršilno oblastjo preko vprašanj, odgovorov in interpelacij, kot tudi ustanavljanja skupnih mešanih komisij. Prav tako imajo z zakonom predpisano možnost pridobitve katerihkoli poročil izvršilne oblasti. Drugo pomembno področje izvajanja kontrole nad izvršilno oblastjo zadeva področje regij, oziroma avtonomnih skupnosti. Španska ustava (1978) tudi definira senat kot institucijo, ki zastopa teritorialne interese, tako ima senat možnost kontrole nad odločitvami vlade, ki se nanašajo na pristojnosti avtonomnih skupnosti, kot tudi kontrolo nad izvajanjem pristojnosti avtonomnih skupnosti. Z ustavo je določeno, da v primeru, ko avtonomna skupnost ne izpolnjuje z ustavo določenih dolžnosti ali z drugimi zakoni predpisanih obveznosti ali deluje proti splošnim interesom Španije, lahko vlada ob večinski podpori senata sprejme ukrepe, ki zavezujejo avtonomno skupnost, da izpolni dolžnosti, ki so v splošnem interesu države. Poudaril je, da se do sedaj še nikoli ni uporabila ta ustavna možnost. Zaključil je z oceno, da španski senat zadovoljivo izpolnjuje funkcijo kontrolo nad izvršilno oblastjo.

Predsednik državnega sveta Janez Sušnik je v svojem govoru predstavil ureditev in funkcije državnega sveta ter razmerja državnega sveta do Vlade Republike Slovenije. Omenjeni govor je sestavni del tega poročila.

Predsedniki zgornjih domov so na koncu srečanja sprejeli skupno izjavo, ki je sestavni del tega poročila.

Ob robu omenjenega srečanja je predsednik državnega sveta Janez Sušnik opravil še nekaj dvostranskih srečanj:

Srečanje predsednika državnega sveta Janeza Sušnika s predsednikom španskega senata Juanom Joséjem Lucasom, 28.2.2003.

V pogovoru je predsednik španskega senata Lucas podčrtal pomen sodelovanja Slovenije na tokratnem srečanju Združenja evropskih senatov. Združenje opravlja pomembno nalogo povezovanja v evropskem prostoru ter krepi vlogo zgornjih domov nacionalnih parlamentov. Tokratno srečanje pomeni nadaljevanje uspešnega 3. srečanja predsednikov senatov, ki ga je lani tako uspešno organiziral slovenski državni svet. Izrazil je zadovoljstvo, da lahko sam kot nov predsednik španskega senata, sprejme novega predsednika slovenskega državnega sveta.

Slovenija bo z vstopom v Evropsko unijo, od katerega nas loči le še štirinajst mesecev, pomembno prispevala k utrdivti skupne evropske identitete. Španija goji s Slovenijo odlične odnose, zato si tudi v Senatu želijo z lastno aktivnostjo te odnose še poglobiti in utrditi. Predsednik Lucas je izrazil željo, da bi bil med prvimi, ki bodo lahko Sloveniji čestitali ob podpisu pristopne pogodbe za vstop v Evropsko unijo.

Predsednik Sušnik se je gostitelju zahvalil za prisrčen sprejem in odlično gostiteljstvo srečanja predsednikov zgornjih domov evropskih parlamentov. Španija igra v izgradnji nove Evrope izjemno pomembno vlogo in veseli smo, da se lahko ob tokratnem zasedanju Združenja evropskih senatov srečamo v Madridu, v španskem senatu.

Politični, gospodarski in drugi odnosi med Španijo in Slovenijo se odlično razvijajo. Španija je ves čas podpirala Slovenijo pri njenem vključevanju tako v EU kot v Nato, to pa je dragocena popotnica za naše skupno delo v prihodnje. Z željo, da bi nadaljevali ta več kot potreben dialog med državama in utrjevali odnose med Slovenijo in Španijo, bomo zelo veseli, če bomo lahko predsednika španskega senata že v kratkem pozdravili v Sloveniji. Podrobnosti se lahko določijo po diplomatskih kanalih, vendar bi kazalo izkoristiti vrsto pozitivnih dogodkov, ki se bodo odvijali ob vstopanju Slovenije v Unijo in obisk izvesti že v kratkem.

Predsednik španskega senata Lucas se je zahvalil za povabilo in ga z veseljem sprejel.

Srečanje predsednika državnega sveta Janeza Sušnika s predsednikom nemškega Bundesrata Wolfgangom Böhmerjem, 28.2.2003.

Predsednik državnega sveta Janez Sušnik je izrazil poseben interes za razvoj odnosov med državnim svetom in nemškim Bundesratom, še posebno v luči vstopanja Slovenije v EU. Obstaja že tradicija odnosov med obema institucijama, zato je predlagal, da se predsednika srečata na posebnem srečanju.

Predsednik Bundesrata Wolfgang Böhmer se je strinjal s potrebo po nadaljevanju krepitve stikov med Nemčijo in Slovenijo ter z izmenjavo mnenj in izkušenj med obema institucijama. To je še posebno pomembno v luči skorajšnjega vstopa Slovenije v EU. Izrazi je interes za izvedbo dvostranskega srečanja s predsednikom državnega sveta, podrobnosti pa se naj dogovorijo po diplomatski poti.

Srečanje predsednika državnega sveta Janeza Sušnika s predsednikom Sveta federacije Federalnega zbora Ruske federacije Sergejem Mironovim, 28.2.2003.

Predsednik državnega sveta Janez Sušnik je podčrtal, da so se odnosi med Slovenijo in Rusijo v zadnjih letih zelo okrepili, tako na političnem, gospodarskem kot tudi na drugih področjih. V Sloveniji smo gostili predsednika Ruske federacije Putina, ki se je ravno tu prvič srečal s predsednikom ZDA Bushem, med predsednikom države dr. Janezom Drnovškom in predsednikom Putinom pa se je razvil poseben prijateljski odnos, ki pozitivno vpliva tudi na razvoj gospodarskih odnosov med državama.

V okviru tega si v državnem svetu želimo krepitve sodelovanja s Svetom federacije, tudi po načrtovanem vstopu Slovenije v EU in Nato. Sami zelo cenimo vzajemno spoštovanje, ki vlada med državama, želeli pa bi okrepiti neposreden dialog tudi med obema zgornjima domovoma parlamentov. Zato je predsedniku Mironovu izrekel povabilo, naj ob ustrezni priložnosti obišče Slovenijo.

Predsednik Mironov se je za povabilo iskreno zahvalil ter poudaril, da ga z veseljem sprejema. Povedal je, da bo preučil urnik svojih obveznosti in po diplomatski poti predlagal ustrezen termin, če ne že letos, pa naslednje leto. Izrazi je svojo pripravljenost za krepitev odnosov med obema institucijama in s tem med Slovenijo in Rusijo.

Srečanje predsednika državnega sveta Janeza Sušnika s predsednikom avstrijskega Zveznega sveta Herwigom Höselejem, 28.2.2003.

V pogovoru sta se predsednika strinjala, da je potrebno ohranjati visoko stopnjo sodelovanja med zgornjima domovoma obeh sosednjih držav. V ta namen sta se dogovorila za izvedbo dvostranskega srečanja, ki bi lahko kot uradni obisk predsednika državnega sveta potekalo v Avstriji, datum pa bo v najkrajšem možnem času določen po diplomatski poti.

Ocena obiska

Srečanje predsednikov evropskih senatov oziroma zgornjih domov parlamentov je pomembno prispevalo k povezovanju zgornjih domov evropskih parlamentov tudi v luči skorajšnjega vstopa Slovenije v EU. Prisotnost predsednika španskega, francoskega, nemškega, avstrijskega in ostalih senatov ter podpredsednika italijanskega senata je bila odlična priložnost za utrditev stikov, pa tudi za pogovor o tako pomembnih temah kot je evropska ustava in potek konvencije o prihodnosti Evrope. Sporočilo srečanja, to je povečana vloga nacionalnih parlamentov pri nadzoru vlad, bo imela svoj odmev tudi v razpravi o končnem besedilu konvencije. Jasno je, da bodo zaradi svoje pomembnosti in ugleda evropski senati v institucionalni sestavi Unije igrali ustrezno vlogo.

Ločeni dvostranski pogovori predsednika Sušnika s predsedniki najpomembnejših evropskih senatov so utrdili že dosedanji pomen Državnega sveta v evropskem prostoru in odprli pot za kvalitetne mednarodne stike v času našega vključevanja v EU.