Novice

Minister za zdravje Dorijan Marušič je v Državnem svetu predstavil dokument z naslovom Predlog nadgradnje zdravstvenega sistema do leta 2020, ki ga je v javno razpravo predložilo Ministrstvo za zdravje. Dokument je dobil podporo Državnega sveta in mnoge pohvale. Bilo pa je izpostavljeno tudi veliko vprašanj in  sugestij za njegovo dodatno izboljšanje. Prevladalo pa je zavedanje, da bo pot do dokončne spremembe zdravstvenega sistema dolga in naporna.

www.skledar.tv

Minister je pri predstavitvi poudaril, da bo pritisk na zdravstveni sistem vedno hujši, zaradi sprememb v starostni strukturi prebivalstva, kot tudi zaradi vedno novih, vendar dragih možnostih zdravljenja in podobno. Zdravstveni sistem se bo z letom 2014 spremenil tudi zaradi EU, saj se bo trg zdravstvenih storitev odprl, kar pomeni, da bodo bolniki zdravljenje lahko iskali v tujini in zdravstvena blagajna jim bo morala to pokriti. Naš sistem moramo spremeniti tako, da bo nudil kvalitetne in dostopne storitve našim državljanov in hkrati ponudil storitve tudi pacientom iz tujine. Glavni cilj reforme je dostopnost zdravstvenega sistema, geografsko, finančno in kvalitativno. Spremembe v zdravstvenem sistemu so lahko samo celostne, košarica pravic mora biti jasno definirana.
Delež potrebnega denarja za zdravstvo bo do leta 2020 verjento narastel do 10% BDP, sedaj se gibljeno okoli 9%. Spremeniti je treba sistem prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, vsi vemo, da gre v bistvu za obvezno zavarovanje. Potrebna bo odločitev o tem, na kakšen način zbirati dodatni denar, ki sedaj prihaja kot zasebni denar v zdravstveno blagajno, določiti je nujno novo univerzalno zdravstveno košarico in nujna bo reorganizacija zdravstvenih ustanov. Kot je dejal minister je nadgradnja našega zdravstvenega sistema potrebna, ni sicer še nujna, vendar se približujemo temu. Zahvalil se je za podporo dokumentu s strani državnih svetnikov. (Pogovor s predsednikom mag. Kavčičem)

Peter Požun je v imenu Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide predstavil stališče in podprl dokument. Dokument je pregleden, daje dobre pogoje za iskanje ustvarjalnih rešitev. Pozitivno je, da se poskuša najprej doseči konsenz o glavnih usmeritvah sprememb. Način iskanja rešitev v dokumentu posebno pozornost posveča demografsko ogroženim področjem, saj poleg finančne izpostavlja tudi geografsko in kakovostno dostopnost. Cilj nadgradnje naj bo, da bo v ospredju pacient oziroma zavarovanec. Poleg še nekaterih drugih pohval je komisija izpostavila nekaj vprašanj.

Izpostavljena vprašanja/dileme glede: 

1. zagotavljanja večje avtonomije zdravstvenih zavodov;
2. predviden izstop nekaterih skupin zdravstvenih delavcev iz sistema javnih uslužbencev;
3. posledice morebitnega prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje ter s tem povezane prilagoditve vsebine košarice pravic;
4. položaj Zavoda za zdravstveno zavarovanje v zdravstvenem sistemu;
5. in drugo.

Mag. Dušan Semolič je pohvalil pot socialnega dialoga, ki ga pri tej reformi gradi minister za zdravje. Poudaril pa je potrebo po večji pozornosti varstvu pri delu in preprečevanju poklicnih bolezni. Sistem prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja je krivičen in potreben sprememb.
Darko Fras je opozoril na problem pridobivanja zdravnikov na podeželju. mag. Stojan Binder je izpostavil 4 prioritete, velike razlike v prispevnih stopnjah, problematika upravljanja zdravstvenih ustanov, določene anomalije v kolektivnih pogodbah (dodatek za sevanje npr.) in določitev zdravstvene košarice.

www.skledar.tv

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih je predstavil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan.
Kot je dejal na začetku se izpostavlja vedno večji problem prehranske varnosti in samooskrbna sposobnost države. Slovenija je tukaj zelo izpostavljena, saj smo s površino obdelovalne površine na prebivalca med zadnji v Evropi. Čeprav je recimo tudi res, da Švica z manjšo površino na prebivalca pridela npr. med 80-90% krušnih žit.
Slovenija je med leti 1991 - 2009 izgubila 100.000 hektarjev kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljišča je po sedanji zakonodaji zelo težko varovati, na drugi strani pa je način varovanja velika ovira načrtom države in lokalnim skupnostim pri razvoju. Osnovni koncept predlagane spremembe je, da se določijo strateška kmetijska zemljišča, ki so trajno zaščitena, uvaja se finančno nadomestilo za izgubo kmetijskih zemljišč in lažji načini za zložbo kmetijskih zemljišč, preprečevanje prometa s kmetijskimi zemljišči preko darilnih pogodb in urejanje se področje zaraščanja. 

Cvetko Zupančič je predstavil stališče Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in zakon podprl. Cilji zakona so ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo in ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja. Spremembe bodo pripomogle k usmerjanju gradnje na območja nekmetijskih zemljišč, na obstoječa stavbna zemljišča, gozdna zemljišča ter na degradirana območja. Velik poudarek je tudi na ohranjanju obstoječih obdelovalnih zemljišč in ukrepov, ki bodo spodbudili lastnike zdaj neobdelanih kmetijskih zemljišč k večji aktivnosti. Strokovne podlage s področja kmetijstva bodo osnova na podlagi katere se bo ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, lahko aktivno vključevalo v postopke prostorskega načrtovanja.

Novela zakona predvideva vrsto ukrepov za ponovno vzpostavitev zemljišč za kmetijsko rabo, odpravljanja zaraščanja in izvajanje agrarnih operacij. Navedene aktivnosti se bodo financirale iz podračuna javnofinančnih prihodkov, na katerem se bodo zbirala finančna sredstva, zbrana iz odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki jo bo plačal investitor v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo. Ocenjeno je, da bo povprečna odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča 10 €/m2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjuje, da bo letni prihodek iz naslova odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč okvirno 20 mio evrov.  Sprememba zakona je namenjena trajnemu varovanju kmetijskih zemljišč, ki so za slovensko kmetijstvo posebnega pomena. Vlada bo določila območja za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Slovenijo zaradi pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, njihovega obsega, zaokroženosti, zagotavljanja pridelave hrane ali ohranjanja in razvoja podeželja ter ohranjanja krajine.

Nekateri državni svetniki so se spraševali, če so omenjeni ukrepi dovolj za zaščito kmetijskih zemljišč. Kot je priznal tudi minister v svojem nastopu, vseh problemov v zvezi s kmetijskimi zemljišči s tem zakonom ne rešujejo.

Sklepi 35. seje                          Več fotografij

Pogovor s predsednikom mag. Kavčičem po končani seji Državnega sveta o Predlogu nadgradnje zdravstvenega sistema do leta 2020:

www.skledar.tv