Uvodni nagovor predsednika Državnega sveta

Uvodni nagovor predsednika Državnega sveta Mitje Bervarja na posvetu na temo Kako lahko izboljšamo sistem na področju nove socialne zakonodaje?

(Državni svet, 13. maj 2013)

Spoštovana predsedujoča posvetu gospa državna svetnica mag. Darija Kuzmanič Korva, spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega strokovnega posveta spoštovani državni svetniki in poslanci, predstavniki ministrstev in vladnih služb, nevladnih organizacij, cenjeni referenti, mediji in vsa zainteresirana javnost, dovolite mi, da vas vse skupaj lepo pozdravim v Državnem svetu Republike Slovenije.

Že uvodoma naj poudarim, da me posebej veseli, da bo današnja razprava izhajala iz izsledkov raziskave Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo - da se bomo torej pogovarjali o konkretnih podatkih, o konkretnih problemih in tudi o konkretnih predlogih rešitev razmer, ki so nastale kot posledica reforme socialne zakonodaje, ki je stopila v veljavo s 1. januarjem 2012.

Danes že lahko rečemo, da je reforma z zaostritvijo pogojev za upravičenost do socialnih in družinskih prejemkov pustila svojo sled v skoraj vsaki slovenski družini. Čeprav je bil ključni namen sprejetih ukrepov na področju socialne politike pozitivno naravnan in je zakonodajalca vodila težnja po oblikovanju pravičnejše in bolj dolgoročno vzdržne socialne države z manj možnostmi zlorab sistema, smo z novo zakonodajo priča krčenju pravic in slabšanju materialnega položaja že tako najbolj ranljivih družbenih skupin in posameznikov – enostarševskih in velikih družin, dijakov, starejših nezaposlenih, trajno nezaposljivih in nezmožnih za delo, upokojencev z nizkimi pokojninami.

Reforma je v okoliščinah finančne krize in brezposelnosti le še pridodala k tveganju revščine in socialne izključenosti. Višina sredstev za različne oblike pomoči se je leta 2012 v primerjavi z letom 2011 znižala za skoraj 102,6 milijona evrov! To bi morda lahko bil uspeh za državo, v smislu da gre državljanom sedaj bolje in da potrebujejo manj pomoči, če po drugi strani podatki ne bi kazali, da skoraj petino Slovencev ogroža revščina in da se ta delež le še povečuje. Podatki tudi kažejo, da je bilo v letu 2012 – kljub stopnjevanju gospodarske in socialne krize - zaradi uvedbe nove zakonodaje odobrenih kar 10 % manj pravic iz javnih sredstev. Do največjega reza je prišlo pri otroških dodatkih in varstvenem dodatku. Številne posameznike in družine je nova zakonodaja zato še bolj potisnila v začarani krog revščine. Za suhoparnimi številkami se vselej skrivajo konkretni ljudje in njihove težke življenjske zgodbe.

V Državnem svetu smo na možne negativne učinke nove zakonodaje opozarjali že več kot leto pred njenim sprejetjem. Interesne skupine, ki so zastopane v Državnem svetu, so se že ob začetnih razpravah zavzele, da se v zakonodajnem postopku sprejemajo take rešitve, ki ne bodo zmanjševale socialne varnosti ljudi. Državni svetniki smo se zavedali občutljivosti problematike. Še posebej zato, ker gre v tem primeru za zakonodajo, ki določa meje oziroma pogoje za dostop do pravic iz javnih sredstev – za zakonodajo torej, katere učinki odslikavajo dokaj realno podobo nivoja naše socialne države, ki smo si jo kot vodilo in cilj jasno zapisali v 2. členu naše ustave.

Osnovni verziji Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o socialno varstvenih prejemkih, vključno z njunima novelama, sta v letih 2010 in 2011 obravnavala tako Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide kot tudi Državni svet. Pri tem je Državni svet vseskozi dvomil v pravočasno in uspešno implementacijo obeh zakonov, saj za to ni bilo opredeljenih načinov in poti, kdo in v kakšnem času naj zagotovi potrebne evidence in baze podatkov (v enoten sistem je bilo potrebno povezati približno 48 različnih baz podatkov!) ter kako pravilno ovrednotiti premoženje in dohodke, kot kriterij za uveljavitev pravic, ki izhajajo iz omenjenih zakonov. Po mnenju Državnega sveta so, med drugim, manjkale jasno določene realne podlage za oceno dejanskega vpliva posameznih določb predloga zakona na posamezne skupine prejemnikov denarnih socialnih pomoči. Torej, ni bilo ustreznih simulacij, metodologij, kriterijev.

Državni svet je na težave z implementacijo zakonodaje večkrat opozoril vlado in pristojno ministrstvo tudi preko svetniških vprašanj in pobud. Mnoga opozorila, pripombe in sugestije Državnega sveta, strokovnjakov, predstavnikov civilne družbe in sindikatov se sedaj, dobro leto po implementaciji obeh zakonov, kažejo kot utemeljene, a so bile v samem procesu sprejemanja socialne reforme, žal, večkrat preslišane.

Spoštovani,

čeprav je nova zakonodaja na določenih področjih vendarle prinesla tudi pozitivne učinke, in se je npr. izboljšal položaj oseb brez dohodkov, prihrankov in premoženja, pa tudi položaj študentov, je zakonodajo treba obravnavati v celostni luči in iskati boljše rešitve za vse prizadete družbene skupine. Dobra zakonodaja namreč pomeni tako politiko, ki vključuje povezovanje vseh problematičnih področij in išče rešitve, ki imajo za posledico rešitve na vseh področjih hkrati, namesto da bi obravnavala delne rešitve.

Državni svet omogoča stik civilne družbe, strokovne in laične javnosti z zakonodajno vejo oblasti. Tudi z današnjim posvetom želimo spodbuditi čim širšo strokovno razpravo o potrebnih in možnih spremembah nove socialne zakonodaje, ter sooblikovati predloge za njene izboljšave, zato vas že uvodoma vabim k razpravi v nadaljevanju.

Na koncu pa bi se želel zahvaliti državni svetnici mag. Darji Kuzmanič Korva za njeno profesionalnost, požrtvovalnost in zavzetost pri obravnavanju socialnih tem v DS in pripravi današnjega posveta. Prav tako pa tudi strokovni službi DS.

Vsem skupaj pa želim prijetno strokovno druženje.

Hvala za vašo pozornost.

Kako lahko izboljšamo sistem na področju nove socialne zakonodaje