Delo komisij

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na seji 3. novembra 2010 podprla Predlog zakona o motornih vozilih, Predlog zakona o voznikih, Predlog zakona o pravilih cestnega prometa ter Predlog zakona o cestah.

Z novim Zakonom o motornih vozilih se želi ustvariti splošne pravne in institucionalne podlage za centralno in enovito obravnavanje vseh tehničnih zahtev za vozila in postopkov ugotavljanja skladnosti s predpisanimi zahtevami, ustvariti ustrezne pravne podlage za dodatno izboljšanje obstoječih postopkov in storitev ter uskladiti slovenski pravni red s pravnim redom Evropske unije na področju vozil. Želi se zagotoviti tudi višje standarde varnosti vozil v Republiki Sloveniji in njihovega vpliva na okolje. Državni svetniki so podprli pripombe Avto moto zveze Slovenije in predlagatelju predlagajo, da jih v nadaljnji fazi sprejemanja zakona upoštevajo, pripombe Gospodarske zbornice Slovenije pa naj predlagatelj ponovno preuči.

Temeljni cilj Predloga zakona o voznikih je povečanje varnosti cestnega prometa in s tem zmanjšanje števila prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Zakon daje izhodišče za ureditev področja vzgoje in izobraževanja za varno udeležbo v cestnem prometu. Člani komisije so opozorili na slabo prometno ozaveščenost, kar je tudi posledica pomanjkanja prometnih vsebin v osnovnošolskih in srednješolskih vzgoji izobraževalnih programih. Po njihovem mnenju mora biti prometna vzgoja sistemsko vključena v šolske programe, pri čemer niti ni pomembno, ali gre za samostojne učne predmete ali se te vsebine vključujejo v druge predmete. Podprli so tudi pripombo Skupnosti občin Slovenije, da bi bil svet za preventivo in vzgojo v cestnem programu posvetovalni organ župana, ki je običajno odgovoren za izvajanje programov za varnost v prometu. Opozorili so še, da zakon na občine prenaša nove naloge, a hkrati se jim ne zagotavljajo finančna sredstva.

Predloga zakona o pravilih cestnega prometa je usmerjen v povečanje varnosti vseh udeležencev cestnega prometa. Med drugim predlog zakona spreminja določbe o sankcijah pri najhujših prekrških zoper varnost cestnega prometa, natančno opredeljuje vlogo občinskega redarstva, uvaja obvezno uporabo čelade za kolesarje in predpisuje milejše ukrepe za pridržanje alkoholiziranih voznikov. Državni svetniki podprli številne novosti, ki jih novi zakon prinaša, vključno dvig glob za najhujše prekrške, obenem pa so opozorili, da bi moral predlagatelj višino sankcij opredeliti glede na težo prekrška, okoliščine prekrška in tudi socialnega položaja oseb, ki storijo prekršek v cestnem prometu. Zanimala jih je konkretna analiza vpliva višanja kazni na zmanjševanje števila najhujših prekrškov, ker tega v predlogu zakona niso zasledili. Opozorili so še na problematiko povratnikov, ki bi morali biti še strožje kaznovani. Prav tako so opozorili, da bi bilo treba ponovno preučiti predlagano črtanje določbe, da povzročitev prometne nesreče ni več kvalificirana oblika prekrška, kar pomeni, da se v primeru prometnih nesreč I. in II., kategorije ne bo več ugotavljala vzročna zveza med kršitvijo in nastalo posledico. Po mnenju komisije bo to povzročilo, da bodo morali oškodovanci za povrnitev škode iz naslova zavarovalne police v civilnopravnem postopku dokazovati vzročno zvezo med prometno nesrečo, ki jo je povzročil drug voznik, ter nastalo škodo na njihovem vozilu. S tem se bo položaj oškodovancev poslabšal.

Novi Zakon o cestah bi vzpostavil trajnostno javno cestno infrastrukturo in jo pravno opredelil. Nacionalne predpise na področju cest bi uskladil s predpisi EU ter gospodarnejše uredil gradnjo, upravljanje in vzdrževanje cest. Državni svetniki so podprli predlog zakona, obenem pa opozorili, da visoki standardi pri gradnji cestne infrastrukture povzročajo porast stroškov. V Sloveniji se soočamo z neurejenimi zemljiškoknjižnimi razmerami na področju cest, za odpravo te situacije bi potrebovali veliko finančnih sredstev. Zakon sicer olajšuje izvajanje teh postopkov za naprej, vsekakor pa ne bo rešil starih bremen.