Novice

Šent - Slovensko združenje za duševno zdravje je v sodelovanju z Državnim svetom organiziralo posvet SODELOVANJE NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA V SLOVENIJI? - ustanovitev nacionalne platforme na področju duševnega zdravja v Sloveniji.
Nacionalna platforma je struktura (formalne ali neformalne narave), znotraj katere različni akterji – kot so NVO, organizacije uporabnikov, izvajalci storitev, vladni uradniki in drugi, ki delajo na področju duševnega zdravja in blagostanja, sodelujejo in diskutirajo.
Njihov cilj je svetovanje odločevalcem na nacionalni ravni ali izvedba aktivnosti ozaveščanja in dogodkov povezanih z duševnim zdravjem in blagostanjem. V nekaterih evropskih državah take »platforme« že obstajajo, medtem, ko je v drugih sodelovanje med različnimi akterji šibko, oziroma iz različnih razlogov oteženo. Vse države so različne – po velikosti, kulturi, politiki itd. in zato so tudi načini ustanovitve omenjene oblike sodelovanja različne.

www.skledar.tv

Namen seminarja je govoriti o sodelovanju med različnimi sektorji in organizacijami, ki delajo na področju duševnega zdravja in skupnostne skrbi ter institucionalnega varstva za osebe s težavami v duševnem zdravju ali osebe z drugo vrsto invalidnosti.
ŠENT verjame, da lahko samo z aktivnim sodelovanjem vseh akterjev zagotovimo dejanski in trajnostni napredek na področju skupnostne skrbi v Sloveniji. Prejšnje izkušnje, kot je bil npr. primer sprejemanja zakona na področju duševnega zdravja jasno kažejo na prednosti takega sodelovanja, čeprav so seveda na poti vedno tudi izzivi, ki jih je potrebno premagati.

Nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Udeležence posveta je nagovoril predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič. V času, ki ga živimo in še posebej v zadnjih letih, smo priča vse hitrejšemu in sunkovitejšemu spreminjanju družbenega okolja. Globalizirano ni samo gospodarstvo, globalizirani so temeljni družbeni procesi. Vse bolj smo izpostavljeni udejanjanju doktrine šoka, ki je spremljevalka ustvarjanja Nove svetovne ureditve. Celovita, kritična, samostojno razmišljujoča osebnost je izpostavljena pritiskom, ki izrinjajo družbeni srednji sloj. Razvoj znanosti človeštvu, na drugi strani, dnevno vliva novo upanje, da bo lahko premagalo še tako težka bolezenska stanja. Prisotno pa je tudi zavedanje peščice, da so dosežki znanosti lahko tudi orodje za družbeni inženiring, za uveljavljanje manipulacij svetovnih razsežnosti na področju človekovega zdravja, prehrane, energetike.

Težave z duševnim zdravjem so imele že do sedaj dokaj močan ekonomski, zdravstveni in socialni učinek, ta pa se je s krizo v zadnjih štirih letih močno povečal. Naraščajoča revščina ali že sam strah pred njo, povečujeta tveganje za duševne motnje. Prav tako v skladu z dolgoletnimi pričakovanji narašča pogostost duševnih težav zaradi staranja in dolgoživosti prebivalstva. Pričakovati je, da bo sedanja ekonomska kriza še povečevala socialno izključenost ranljivih skupin in revnega prebivalstva. Velik delež otrok, mladih odraslih, enostarševskih družin, brezposelnih, etničnih manjšin, priseljencev in starejših se je znašel v začaranem krogu brezperspektivnosti. Zato so nujni ukrepi in sodelovanja vseh pristojnih na področju krepitve duševnega zdravja.