Novice

V sredo, 8. junija se je na redni 38. seji sestal Državni svet. Med pobudami svetnikov in svetnice je obravnaval tudi predlog predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča, da Državni svet pošlje pobudo Evropskemu parlamentu o ukrepih za institucionalno izpopolnitev delovanja Evropske unije, predvsem s stališča izoblikovanja ukrepov za regulacijo finančnih trgov in za zaščito delovnih mest ter za okrepitev vloge evra kot svetovne valute. Državni svetniki so soglasno podprli pobudo.

www.skledar.tv

Vodja Interesne skupine delodajalcev Borut Meh pa je predstavil pobudo Državnega sveta, ki prosi Ministrstvo za šolstvo in šport naj še enkrat preuči svojo odločitev za uvedno enotnih zimskih počitnic tudi v šolskem letu 2011/2012, saj so turistični delavci in gospodarska združenja opozarjala na ekonomsko škodo, ki je nastala v letošnji zimski sezoni zaradi enotnega termina počitnic. 

Dve točki sta se vrteli okoli dela državnih tožilcev, tako je bilo obravnavano Skupno poročilo o delu državnih tožilcev, ki ga je predstavil Aleš Butala, vrhovni državni tožilec. Državni vset je poročilo podprl. Poročilo kaže, da je glede na kadrovsko podhranjenost državnega tožilstva ter velik priliv zadev njihovo delo uspešno. Državni svet je v svojem mnenju opozoril, da je glede na povečan obseg dela nujna kadrovska okrepitev in na to opozarja državo oziroma Ministrstvo za pravosodje.

Pri obravnavi predloga Zakona o državnem tožilstvu pa je matična komisija, Komisija za državno ureditev dala pozitivno mnenje na zakon, pri čemer je že v mnenju zapisala, da podpira konkretne pripombe Vrhovnega državnega in da predlaga, da se v nadaljnem postopku upoštevajo. Večina državnih svetnikov ravno zaradi teh pripomb ni podprla mnenje in s tem zavrnila predlog Zakona o državnem tožilstvu.
V imenu ministrstva za pravosodje je pojasnjeval pomen zakona državni sekretar Boštjan Škrlec. Poudaril je krepitev samostojnosti državnega tožilca, kar je širše gledano mednarodni standard.     
Predlog zakona je rezultat dosedanje pravne prakse v delovanju državnega tožilstva in pomanjkljivo sistemsko urejenega področja tožilstva v Republiki Sloveniji. Predlog zakona področje tožilstva ureja sistemsko in celovito, zato je tudi bolj obsežen.

Prenova položaja, sestave in pristojnosti državnotožilskega svetaje usmerjena v odprtost tudi za strokovne predstavnike zunaj državnega tožilstva, saj se bo z načinom njegovega delovanja z večjo preglednostjo zagotovil tudi zunanji nadzor zunaj tožilskega sistema. Prenovljena je organizacija in način dela skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. S prenosom izvajanja pregona v konkretnih zadevah na raven okrožnih državnih tožilstev (Skupina za pregon organiziranega kriminala ima kot Specializirano državno tožilstvo status okrožnega državnega tožilstva) se Vrhovno državno tožilstvo postavlja v položaj nosilca usmeritev pregona, ne pa tudi njegovega izvajalca. Predlog zakona ohranja centralizirano državno tožilstvo na ravni usklajevanja, usmerjanja in nadzora, na ravni izvajanja pa so poudarjeni elementi decentraliziranosti in sicer na podlagi določene enotne politike pregona.

Na seji je bilo govora tudi o delu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, pri čemer so poročilo in predstavitev direktorice sklada Irene Šinko državni sevtniki soglasno podprli. Opozorilo vseh je bilo, da ima sklad premalo denarja s katerim bi lahko dobro gospodaril z državnimi zemljišči, predvsem v smislu nakupov novih zemljišč tam, kjer bi bilo to nujno potrebno. Posebej je bil izpostavljen problem 10 kilometrskega pasu ob meji, kjer zemlja množično prehaja v last tujim lastnikom, v večini z druge strani meje, kar prav gotovo ni v nacionalnem interesu države. 
Še nekaj številk o delovanju sklada. Sklad je v letu 2010 realiziral presežek prihodkov nad odhodki v višini 5,8 mio EUR. Celotni prihodki Sklada so znašali 20,6 mio EUR, kar je 11% višje, kot je bilo načrtovano in 24% višje, kot v letu 2009. Prihodki od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči so bili realizirani v znesku 5,6 mio EUR, od tega zakupnina fizičnih oseb v znesku 2,9 mio EUR, zakupnina pravnih oseb pa v znesku 2,6 mio EUR. Po dejanski rabi Sklad upravlja s 63.470 ha kmetijskih zemljišč, ki so primerna za kmetijsko obdelavo. Sklad ima sklenjenih skupaj 16.912 pogodb za 55.564 ha kmetijskih zemljišč. Sklad je v letu 2010 prenesel na občine in druge pravne osebe 553 ha zemljišč, od tega na občine 508 ha zemljišč v vrednosti 1,5 mio EUR. Koncesijska odškodnina za gozdove v koncesiji se je plačevala z mesečnimi akontacijami v skladu z dogovori v letnih aneksih. V primerjavi s planom je bila realizacija prihodkov iz koncesijske dejavnosti za 2% višja, v primerjavi z letom 2009 pa je bila višja za 24% in je znašala 7,6 mio EUR.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona in  Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi sta želela ukiniti obvezno članstvo v Obrtni zbornici in v Zdravniški zbornici. Oba predloga sta bila v Državnem svetu zavrnjena kot pomanjkljiva in slabo pripravljena predloga, ki ne rešujeta nobenih težav, ravno nasprotno, z njunim sprejetjem bi jih lahko povzročili.
Državni svet je soglasno potrdil sklepe s posveta "Trajnostni razvoj kot načelo vzgoje in izobraževanja pri likovni in glasbeni vzgoji ter filozofiji".

  Fotogalerija