Novice

Državni svet je na svoji 28. redni seji v Novem mestu ni podprl predlogov Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Zakona o socialno varstvenih prejemkih in Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Podprl pa je Letno poročilo Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije za leto 2009, novelo Zakona o Rdečem križu Slovenije in sprejel Zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 62. člena Zakona o Državnem svetu. Ob zasedanju državnih svetnikov v Novem mestu so se ob obisku tovarne Krke seznanili tudi z gospodarskimi potenciali dolenjske regije. Krajši pogovor s predsednikom DS o glavnih poudarkih s seje

www.skledar.tv

Pri Predlogu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je Državni svet predlagal Vladi Republike Slovenije, da pri izpeljavi socialnih reform ohrani prakso socialnega dialoga in medsebojnega usklajevanja med socialnimi partnerji v okviru. Državni svet je izrazil dvom, ali bodo centri za socialno delo lahko v tako kratkem času, kot je predlagan rok za uveljavitev pravic iz javnih sredstev (januar 2011), realizirali določbe iz novega zakona. Zato bi bilo treba opredeliti prehodno obdobje, saj so predvidene številne nove, poenotene evidence, ki naj bi bile dostopne centrom iz različnih (elektronskih) baz. Prav tako je Državni svet opozoril na možnost zlorab oziroma neupravičenega kopičenja socialnih pravic v posameznih primerih zaradi pomanjkljivosti pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenca. Glede na to, da bo zakon osnovo za ugotavljanje premoženjskega stanja družine oziroma posameznika črpal iz podatkov davčne uprave, Državni svet opozarja, da tudi doslej ti podatki v večini primerov niso prikazovali dejanskega premoženjskega položaja posameznika, predvsem pa je bil ta nadzor že do sedaj neučinkovit in dolgotrajen. Državni svet še poudarja, da bi bilo treba vzpostaviti nadzor nad izvedbo rešitev iz novega zakona ter okrepiti inšpekcijske službe s teh področij. Državni svet je opozoril, da bo država s predlogom zakona preveč posegla v avtonomnost lokalne samouprave, na primer pri znižanju plačil za programe vrtcev in drugo. Državni svet je še predlagal, da bi predlagatelj ob sprejemanju zakona moral predstaviti določene simulacije o izvedbi predlaganih rešitev in predstaviti metodologijo, na podlagi katere so oblikovani kriteriji za predlagane rešitve. Obstaja namreč velika verjetnost, da so kriteriji postavljeni tako, da bo del sedanjih upravičencev izključen.

Glede Predloga Zakona o socialno varstvenih prejemkih je Državni svet opozoril na problem načela subsidiarnosti, ki pomeni, da je za socialno varnost in svojo blaginjo ter blaginjo svoje družine odgovoren posameznik. S sprejemom in uveljavitvijo načela subsidiarnosti se poraja bojazen, da se bo državna socialna politika umaknila iz sistema zagotavljanja socialnih pomoči. Državni svet je ugotovil, da bi morebitna ukinitev varstvenega dodatka in dolgotrajne denarne socialne pomoči pomenila drastično osiromašenje že tako revnih slojev prebivalstva. Varstveni dodatek k pokojnini je element solidarnosti v pokojninskem sistemu, ki preprečuje revščino upokojencev, ki nimajo pokojninske dobe 40 let (moški) oziroma 38 let (ženske). Državni svet je še opozoril, da bo v praksi težko uresničiti sicer pozitiven izhodiščni koncept predloga zakona za zagotovitev enotnega vstopa v sistem socialnih pomoči, ki jih bo prejemal upravičenec zaradi nejasnih in administrativno zelo zahtevnih postopkov.

Državni svet se je seznanil z letnim poročilom Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije za leto 2009 in podprl prizadevanja vodstva zavoda pri zagotavljanju rednega izplačevanja pokojnin in pri zagotavljanju pozitivnega poslovanja ne da bi pri tem najemal kredite. Zavrnil je posege Vlade Republike Slovenije in njenih izvršnih organov v avtonomijo poslovanja in upravljanja zavoda.

Državni svet je podprl Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Rdečem križu Slovenije. Poudaril je pomen Rdečega križa Slovenije kot nacionalne organizacije oziroma kot zveze območnih združenj pri izvrševanju javnih pooblastil, ki deluje v 12 regijah, 56 območnih združenjih in 914 krajevnih organizacijah, ter njegovo prostovoljno, neodvisno, nepridobitno in nevladno dejavnost. Državni svet pa je opozoril, da ni zakonskih zagotovil, da se ne bodo sredstva, ki jih bodo občine zagotavljale na navedenem področju po letu 2010, začele izenačevati med občinami oziroma naj bi se povečala v tistih občinah, ki doslej programov območnih RKS niso financirale. Državni svet je izpostavil stališča Skupnosti občin Slovenije k noveli Zakona o Rdečem križu Slovenije, v katerih opozarjajo, da bi morali ponovno pretehtati predlagane rešitve v delu, ki govori, da morajo občine zagotoviti določena sredstva, država pa jim dodatnih finančnih sredstev v smislu dviga primerne porabe ne zagotovi. Razlike v zagotavljanju sredstev in izvedbi programov so po občinah vedno obstajale, zato bi bilo treba okrepiti komunikacijo z župani, da bi bili programi območnega združenja RKS pripravljeni in financirani v dogovoru z več občinami. Za nemoteno izvajanje letnih programov naj bi bile na občinski ravni sklenjene ustrezne neposredne pogodbe in uveljavljen nadzor nad izvajanjem, tako kot je predpisan za javna sredstva. V zvezi z zagotavljanjem in gospodarni ravnanjem z javnimi sredstvi je Državni svet opozoril na izvajanje javnih razpisov za izvedbo določenih programov. Viri financiranja naj bodo stabilni in zagotovljeni mehanizmi za razdeljevanje sredstev in zagotovljena kontrola nad gospodarno rabo.

Državni svet ni podprl Predloga zakona o Radioteleviziji Slovenija in opozoril na določena vprašanja in dileme ter nedorečenosti, ki temeljijo na spremembi statusa zavoda, na razmerju med dejavnostmi in vsebinami zavoda javnega ter med dejavnostmi in vsebinami zavoda tržnega značaja, statusa in pravic zaposlenih ter vpliva politike na izbiro urednikov in svobode pri določanju in vodenju njihove programsko-uredniške politike ter pomena nacionalne RTVS za nacionalno identiteto. Državni svet je opozoril, da ni enoznačne in splošne formule za umeščanja nacionalne RTV v državah, saj je njen status zelo povezan z odzivnostjo okolja oziroma javnosti, kateremu je njen radijski in televizijski program namenjen. Zato je Državni svet ocenjuje, da bi morali pred spremembami zakona narediti celostno interdisciplinarno raziskavo, ki bi to odzivno okolje analizirala ekonomsko, sociološko, antropološko, politološko itd. Tak celostni pristop bi trdneje opredelil pogoje, kriterije in standarde, po katerih bi zakon prinesel bolj ustrezne in kakovostne rešitve. Državni svet je predlagani status "dvoživke" ocenil za problematičnega, ker to pomeni, da bi se v istih programih izmenjavale nekomercialne in komercialne vsebine, kar bo povzročalo nelojalno konkurenco znotraj same hiše. Nekomercialni programi (kulturni, izobraževalni, znanstveni ipd.) se bodo morali umikati komercialnim v manj privlačne termine (popoldan in pozno zvečer, kar se dogaja že sedaj). Posledično bo konkurenčnost povzročila sistemski konflikt tudi med zaposlenimi, saj bo sodelovanje pri nastajanju komercialnega programa privlačnejše (npr. popularnost, materialne koristi ipd.). Pri sestavi Sveta je Državni svet predlagal njegovo neodvisnost od politike oziroma od Državnega zbora, še zlasti ob dilemi, kako bo lahko politično telo presojalo strokovno usposobljenost kandidatov. Državni svet zato predlaga, da naj zakon določi, kateri subjekti bodo zastopani v Svetu in ti subjekti naj sami imenujejo svoje predstavnike. Med predlagatelji naj bo tudi Državni svet, ki naj predlaga predstavnika izmed državnih svetnikov. Državni svet je posebej izpostavil, da bi moral predlog poudariti ustvarjanje znanstvenih vsebin, otroških in mladinskih programov, slovenske radijske in televizijske avdiovizualne produkcije, saj je RTVS edina hiša, ki je bila ustanovljena za to, da neguje in vzpodbuja slovensko ustvarjalnost na področju avdiovizualne umetnosti. Državni svet posebej opozarja, da je RTVS osrednja kulturna ustanova v Sloveniji, in takšen vsebinski status mora ohraniti tudi v prihodnje. Državni svet je kot ključno dilemo predloga zakona, ki po besedah predlagatelja uvaja nov model organiziranosti javnega zavoda kot "sui generis", izpostavil zlasti upravljavski odnos med javnim in tržnim znotraj istega zavoda.

Državni svet je sprejel zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 62. člena Zakona o Državnem svetu in predlagal Ustavnemu sodišču, da ga v delu, ki se nanaša na nadomestilo izgubljenega zaslužka v neskladju z ustavnim načelom pravne države in enakosti razveljavi kot neustavnega. Državni zbor namreč ni sprejel predloga Državnega sveta, da bi državnim svetnikom zakonsko uredili način izplačevanja nadomestil za opravljanje svoje nepoklicne (častne) funkcije primerljivo glede na druge voljene nepoklicne funkcije in enako za vse državne svetnike.

Državni svet je podprl vprašanja državnih svetnikov Bojana Kekca glede porabe zbranih sredstev vodnega povračila, Rastislava Jožeta Revna v zvezi s spremembo zakonodaje, ki ureja dimnikarsko službo in Cvetka Zupančiča glede vakcinacije lisic proti steklini. Državni svetniki so tudi podprli pobudo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti v zvezi z neplačevanjem prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

 
www.skledar.tv